Mag. Ivanu Simiču, dr. Marjanu Odarju in ddr. Klemnu Jakliču so obiskovalci našega portala letos podelili največ glasov za najuglednejšega davčnega, finančnega in pravnega strokovnjaka. Med najuglednejše tri davčne strokovnjake sta se uvrstila še mag. Damjan Špes in mag. Brigita Žunič. Na drugem in tretjem mestu med najuglednejšimi finančnimi strokovnjaki sta Silva Koritnik Rakela in dr. Jožko Peterlin. Ugledna pravna strokovnjaka dr. Andraž Teršek in dr. Nataša Pirc Musar pa sta na drugem in tretjem mestu med najuglednejšimi pravnimi strokovnjaki.

Katja Šugman Stubbs je nova ustavna sodnica
Državni zbor je včeraj na tajnem glasovanju Katjo Šugman Stubbs s 50 glasovi za in 31 glasovi proti izvolil za ustavno sodnico. Šugman Stubbs, ki jo je predsednik republike Borut Pahor na to mesto predlagal na predlog koalicije, bo na ustavnem sodišču nadomestila Jadranko Sovdat. Slednji mandat ustavne sodnice poteče 19. decembra. Šugman Stubbs je takoj po imenovanju prisegla pred DZ. V kratkem nagovoru pred poslanci se je zahvalila vsem, ki jo podpirajo, ter dejala, da se zaveda odgovornosti, ki je pred njo. Izpostavila je, da bo njeno vodilo pri delu predvsem ustava.

DZ sprejel zaključni račun proračuna 2017
DZ je s 43 glasovi za in 26 proti sprejel zaključni račun državnega proračuna za leto 2017. Poslanci so bili ob tem sicer kritični, ker je računsko sodišče glede predloga zaključnega računa izreklo mnenje s pridržkom, izpostavljeno pa je bilo tudi skromno črpanje evropskih sredstev. V letu 2017 se je v državni proračun nateklo 8,83 milijarde evrov prihodkov, kar je 16 milijonov evrov oziroma 0,2 odstotka manj od načrtovanih. Višji od načrta so bili prilivi od dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Na drugi strani je bilo odhodkov za 9,16 milijarde evrov, kar je 371 milijonov evrov oziroma štiri odstotke manj od načrtov.

Zakon o nepremičninskem posredovanju ni sprejet
Predlog novega zakona o nepremičninskem posredovanju je v ponovnem odločanju DZ, potem ko je državni svet marca nanj izglasoval odložilni veto, dobil 42 glasov za in 10 proti. Ker je bila za sprejem potrebna absolutna večina poslancev, zakon ni bil sprejet. Državni svet je veto na zakon sprejel na predlog skupine državnih svetnikov s prvopodpisanim Mitjo Gorenščkom. Zakonu so očitali, da bi prinesel nepotrebno regulacijo glede zgornje meje provizije za posredovanje pri kupoprodajnih poslih s fizičnimi osebami, glede omejitve provizije pri najemnih poslih ter z uvedbo zgornje meje možnih zaračunanih stroškov, če ne pride do posla, in da bi posegel v svobodno gospodarsko pobudo.

Pravila proti izogibanju davkom
DZ je z 52 glasovi za in šestimi proti sprejel novelo zakona o davku od dohodka pravnih oseb, ki bo v slovenski pravni red prenesla določila evropske direktive. Novela zakona prenaša pravilo o preprečevanju zlorab in pravilo glede nadzorovanih tujih družb. Prvo pravilo med drugim presoja, ali ima določen pravni posel ekonomski namen, torej ali gre za pristen posel. Drugo pravilo pa določa, da se dobički nadzorovane tuje družbe, to je povezane osebe davčnega zavezanca, ki niso zadostno obdavčeni ali so oproščeni davka v jurisdikciji nadzorovane tuje družbe, vključijo v davčno osnovo zavezanca. Obe pravili predstavljata instituta proti praksam izogibanja davkom.

DZ za odpravo pravne praznine pri ravnanju s premoženjem
DZ je s 44 glasovi za in brez glasu proti potrdil novelo zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih, ki naj bi odpravila pravno praznino pri sprejemanju občinskih načrtov ravnanja s premoženjem. Je pa pred tem zavrnil predlog dopolnila državnega sveta, ki bi po mnenju slednjega občinam zagotovil večjo fleksibilnost. Po veljavni ureditvi se določbe glede načrtovanja ravnanja s stvarnim premoženjem začnejo uporabljati pri pripravi državnega proračuna in proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti za leto 2020. Tako občine, ki postopkov načrtovanja ravnanja s stvarnim premoženjem niso začele pred 10. marcem letos, nimajo pravne podlage za sprejem načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2019.

Tudi Slovenija med tožniki zoper Google
Zveze potrošnikov iz sedmih evropskih držav, tudi Slovenije, nameravajo pri državnih informacijskih pooblaščencih vložiti pritožbe proti tehnološkemu gigantu Google zaradi kršitev splošne uredbe EU o varstvu podatkov (GDPR). Glede na ugotovitve raziskave norveške zveze potrošnikov je sporen način, kako Google sledi lokaciji uporabnikov. "Podatki o lokaciji lahko razkrijejo veliko stvari o uporabnikih, kot so verska in politična prepričanja, zdravstveno stanje in spolna usmerjenost," so opozorili pri evropski potrošniški organizaciji (Beuc). Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) bo zato pri Informacijskem pooblaščencu zaradi načina sledenja lokacij uporabnikov proti Googlu vložila pritožbo zaradi kršitve GDPR. (TFL)