Slovenija je naredila velik napredek in znatno zmanjšala število primerov, ki čakajo na razsodbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP). Medtem ko je imela Slovenija konec leta 2016 še 1587 primerov, jih je imela ob koncu leta 2017 le še 127, so sporočili z ministrstva za pravosodje. Glavnino primerov predstavljajo zadeve, povezane z Ljubljansko banko in poplačilom starih deviznih vlog. ESČP je več kot 1.000 čakajočih primerov izbrisalo zaradi uspešne izvršitve sodbe s sprejemom zakona o načinu izvršitve sodbe v zadevi številka 60642/08, kar je sodišče potrdilo v primeru Hodžić. Drugi primer, zaradi katerega je bilo izbrisano veliko število čakajočih pritožb, pa je bil primer pilotne sodbe Kurić v zadevi izbrisani.

Podaljšana uredba o cenah naftnih derivatov
Vlada je na dopisni seji do konca marca podaljšala uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Gospodarsko ministrstvo je prejšnji teden sicer znova predlagalo popolno liberalizacijo cen naftnih derivatov, a tudi tokrat očitno s tem predlogom ni uspelo. Naftni trgovci cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja določajo sami, za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo pa jih določajo sami le na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah. Drugod po državi so cene teh goriv regulirane. Določajo se v skladu z uredbo na vsakih 14 dni po metodologiji, ki temelji na gibanju cen na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro.

Povračilo škode iz druge svetovne vojne
V SMC so vložili predlog zakona o povračilu premoženjske škode iz druge svetovne vojne. Predlog po besedah poslanca Milana Brgleza rešuje zadnje veliko odprto vprašanje poprave krivic iz zgodovine naše države, nasprotovanje zakonu, ki popravlja krivice in odpravlja neustavnost, pa bi bilo "politično dejanje in ne bi bilo v duhu ustave". Predlog delno temelji na osnutku iz leta 2008, le da novi predlog zakona ne predvideva realne odškodnine za odvzeto premoženje, ampak zgolj simbolično v višini 6000 evrov, izplačano v dveh obrokih fizičnim osebam s statusom žrtve vojnega nasilja. Finančne posledice predloga po Brglezovih pojasnilih znašajo 180 milijonov evrov.

Reforma sistema trgovanja z emisijami
Svet EU je potrdil reformo sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), po kateri se bo od leta 2021 delež pravic do emisij, ki se dajo na trg, letno zniževal za 2,2 odstotka. Tako naj bi unija dosegla cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za najmanj 40 odstotkov do leta 2030. Reforma vključuje tudi začasno podvojitev števila pravic, ki se lahko vključijo v rezervo za stabilnost trga (MRS) v okviru ETS, če na trgu pride do presežka pravic do emisij, do leta 2023. V tem letu bo zaživel tudi nov mehanizem, ki bo omejil veljavnost pravic v rezervi. V okviru reforme naj bi zagotovili tudi preprečevanje selitve virov ogljikovega dioksida.

Kako iztržiti več iz proračuna EU
Ob pričakovanih spremembah v večletnem proračunu EU za 2021-2027 se odpirajo številna vprašanja. Pogajanja se bodo predvidoma začela maja letos, Slovenijo pa pri tem poleg prizadevanj za čim boljši izplen čaka veliko domačih nalog, je bilo slišati na posvetu na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji. Časovnica Evropske komisije je ambiciozna, saj bi si v Bruslju pogajalski proces želeli zaključiti do pomladi 2019, torej pred volitvami v Evropski parlament. Slovenija si prizadeva za umestitev v samo jedro EU, zato bi se morala truditi, da sredstva porabi tako učinkovito, da bo kmalu tudi sama lahko postala neto plačnica, je bila ena od ugotovitev posveta.

Prepoved starejših dizelskih vozil
Zvezno upravno sodišče v Leipzigu je odločilo, da so prepovedi starejših dizelskih vozil v mestnih središčih zakonite, saj gre za ukrep, namenjen izboljšanju kakovosti zraka. Prepoved bodo mesta lahko uvedla, če bo količina dušikovega oksida v zraku presegla dovoljeno mejo. Je pa sodišče Stuttgartu in Düsseldorfu naložilo revizijo okoljskih načrtov, med drugim zaradi preverjanja skladnosti z načelom sorazmernosti. Čeprav se odločitev nanaša le na ti dve mesti, bi lahko odprla pot prepovedim tudi v drugih krajih, kar bi lahko imelo precejšnje posledice za nemško avtomobilsko industrijo.(TFL)