Skoraj štiri tisoč osebnih stečajev

Število osebnih stečajev se je v zadnjem času močno povečalo. Lani je bilo do konca julija začetih 449 osebnih stečajev, v prvi polovici letošnjega leta pa kar 2249. Glede na ta trend na vrhovnem sodišču pričakujejo, da bo letos osebni stečaj začet vsaj zoper 3855 oseb. Možnost osebnega stečaja je uvedel zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki se je začel uporabljati oktobra 2008. V istem letu je bilo začetih 98 osebnih stečajev, v prihodnjih letih pa je z izjemo let 2012 in 2013 število naraščalo.

Ministrstvo za delo želi v prihodnje pri nadaljnjih spremembah socialne zakonodaje uvesti informativne izračune socialnih prejemkov, in sicer sprva za pravice na letni ravni. S tem bodo po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak poenostavili sistem ter se izognili velikemu številu pritožb. Upravičenci bi lahko na izračune napisali tudi ugovor. Na ministrstvu hkrati iščejo možnosti, da bi upravičenci preko spleta, z vpisom svoje matične številke, dobili informacije o veljavnosti svojih odločb. Ljudje namreč pogosto ne vedo, kdaj jim zapade določena socialna pravica.

Minuli teden je potekel rok, ko so založniki in knjigotržci bili dolžni svoje poslovanje uskladiti z določbami zakona o enotni ceni knjige, po katerem morajo cene knjig pol leta po začetku prodaje ostati nespremenjene in enake na vseh prodajnih mestih. Zakon je začel veljati konec februarja, založniki in knjigotržci pa so imeli šest mesecev časa za uskladitev. Založniki bodo lahko svobodno določali ceno, vendar bo ta pol leta morala ostati nespremenjena. Cena knjige bo tako šest mesecev enaka za vsakega končnega kupca na vseh prodajnih mestih.

ZaAB bo danes v državni zbor vložila predlog novele zakona o vladi, ki predvideva, da funkcijo premiera, ministra ali državnega sekretarja ne more opravljati posameznik, ki je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora. Novelo so v zakonodajni postopek vložili že pred volitvami, a se je postopek končal ob zaključku prejšnjega sklica DZ.

Slovenija nadaljuje gospodarsko okrevanje. BDP se je po prvih ocenah statističnega urada v drugem četrtletju na letni ravni realno zvišal za 2,9 odstotka, v prvem polletju pa je gospodarska rast znašala 2,5 odstotka. Glavno gonilo rasti ostaja izvoz, čedalje pomembnejši dejavnik pa postaja tudi domača potrošnja. Slovenija se po podatkih o gibanju BDP v drugem trimesečju uvršča med uspešnejše države EU, pri čemer je treba upoštevati, da vse članice še niso prešle na novo evropsko metodologijo.(TFL)