Osnutek novele zakona o tujcih določa ukrepe ob spremenjenih razmerah na področju migracij, zlasti postopke vračanja tujcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop. DZ bi ukrepe lahko sprejel na predlog vlade z dvotretjinsko večino za največ šest mesecev z možnostjo podaljšanja, izhaja iz osnutka, ki ga je pridobila STA. Novela tudi določa, da se ti ukrepi ne uporabljajo, kadar je neposredno ogroženo življenje tujca ali kadar bi zdravstvene okoliščine očitno onemogočale izvedbo ukrepa ali kadar se ocenjuje, da gre za mladoletne osebe brez spremstva, za katere se domneva, da so stare največ 14 let. DZ na predlog vlade ali pa najmanj deset poslancev odloči tudi o prenehanju uporabe ukrepa, in sicer z večino glasov vseh poslancev.

Odgovornost bankirjev za slabe kredite
Prvi dan tradicionalnih Dnevov slovenskih pravnikov v Portorožu je bil med drugim namenjen razpravi o (kazenski) odgovornosti bankirjev za slabe bančne kredite. Udeleženci okrogle mize so ugotavljali problematičnost same definicije kaznivega dejanja s tega področja v slovenskem kazenskem zakoniku, ki zahteva neposredni naklep. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je opozoril, da gre pri slabih kreditih za pojave, ki jih ni povzročilo kazensko pravo in jih z orodji, ki jih ima slednje na razpolago, ne da odpraviti. Namen kazenskega prava je kaznovati konkretna zla dejanja, ne pa bančne luknje kot take.

Brez prijaviteljev ni pregona korupcije
V Transparency International (TI) Slovenia so ob zadnjem primeru domnevnega podkupovanja za preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu poudarili ključno vlogo prijaviteljev pri spopadanju s korupcijo. "Brez pogumnih dejanj takih posameznikov pregon koruptivnih dejanj ne more biti dovolj učinkovit," so zapisali v sporočilu za javnost. Kot so dodali, si v celotnem gibanju Transparency International prizadevajo za ugodne zakonske in družbene okvirje, ki bi spodbujali prijave kaznivih in neetičnih dejanj.

Vlada podpira sporazum Ceta
Vlada je sklenila, da Slovenija podpira podpis trgovinskega in investicijskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta) in sklep o njegovi začasni uporabi, vendar s parlamentarnim pridržkom, kar pomeni, da mora o tem odločiti DZ. Odbor DZ za zadeve EU se bo o tem izrekel v ponedeljek. Slovenija bo glede začasne uporabe sporazuma v delu, ki spada v njeno pristojnost, podala tudi izjavo v smislu, da se izpolnitev notranjepravnih postopkov v njenem primeru razume tako, da se nanaša na ratifikacijo sporazuma. Na GZS medtem podpis sporazuma podpirajo, saj naj bi prinašal manj ovir in nove tržne priložnosti za podjetja.

Debirokratizacija javnega naročanja
Šest mesecev po uveljavitvi novega zakona o javnem naročanju na državno revizijsko komisijo že prihajajo prvi zahtevki in nakazujejo se prvi izzivi, na katere bo morala odgovoriti praksa, ocenjuje predsednik komisije Borut Smrdel. Kljub temu verjame, da bo nov zakon predstavljal prispevek k debirokratizaciji postopkov oddaje javnih naročil. Smrdel je novosti zakona predstavil v okviru Dnevov javnih naročil v organizaciji Agencije za management in Društva za javna naročila, ki se osredotočajo prav pa omenjeni zakon.

Vprašljiva enotna evidence oporok
Na Vrhovnem sodišču se ne strinjajo, da je področje oporok v zakonodaji solidno rešeno. Kot pravijo, na večini okrajnih sodišč opažajo, da se stranke zaradi previsokega stroška ne odločajo za evidentiranje oporoke v centralnem registru oporok. Enotna evidenca oporok torej nikoli ni bila vzpostavljena, čeprav bi bilo to smiselno, opozarjajo. S tem so se na Vrhovnem sodišču v izjavi na svoji spletni strani odzvali na izjave Notarske zbornice Slovenije, češ da je področje oporok v slovenski zakonodaji solidno rešeno.(TFL)