Predsednik republike Borut Pahor je po posvetovanju s poslanskimi skupinami oblikoval dokončen seznam kandidatov za člane Državnotožilskega sveta in ga v petek posredoval predsedniku DZ Milanu Brglezu. Na kandidatni listi za štiri člane sveta, ki jih izvoli državni zbor, je sedem kandidatov od prijavljenih osmih: Milan Birsa, Anže Erbežnik, Katja Filipčič, Ljubica Kosmovski Fojkar, Jožef Kovač, Blaž Kovačič Mlinar in Igor Lučovnik. Kandidati se bodo pred volitvami, ki bodo 16. novembra, tudi javno predstavili. Mandat aktualnih članov sveta poteče 12. decembra. Člani so imenovani oziroma izvoljeni za šest let in po poteku mandata ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni oziroma imenovani.

Nov zakon o raziskovalno-razvojni dejavnosti
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je dalo v javno razpravo predlog zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Ta med drugim prinaša stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti in predvideva dvig sredstev na 0,7 odstotka BDP v petih letih in na odstotek BDP v desetih letih, pojasnjuje ministrstvo. Poglavitne rešitve so po njihovih besedah usmerjene v uresničevanje resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011- 2020. Predlog poleg postopnega dviga sredstev med drugim uvaja institucionalno financiranje, ki sestoji iz treh stebrov: ustanoviteljskega, raziskovalnega in infrastrukturnega.

Spremembe zakona o plačah v javnem sektorju
Vlada je na dopisni seji določila predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju in jih pošilja v DZ v obravnavo po nujnem postopku. Sprejem sprememb zakona je po navedbah vlade potreben zaradi ustanovitve državnega odvetništva. Zakon o državnem odvetništvu se prične uporabljati 20. novembra, z iztekom mandata sedanjih državnih pravobranilcev pa ni ustrezne podlage za uvrščanje delovnih mest oziroma nazivov državnih odvetnikov v plačne razrede, zato bi nesprejetje tega zakona imelo težko popravljive posledice za delovanje državnega organa in za delovanje države.

Vrhovni sodniki za izenačitev z ustavnimi
Vrhovni sodniki so na občni seji pred dnevi razpravljali o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Med razpravo je prevladalo stališče, da bi moral biti položaj vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi primerljiv z ustavnim sodiščem, vrhovnega sodnika pa bi morali izenačiti z ustavnim, so povzeli na vrhovnem sodišču. Zavzeli so se za začetek priprave posebnega zakona o vrhovnem sodišču, napovedujejo tudi ustanovitev posebne delovne skupine. Zakon naj bi zlasti vzpostavil mehanizem za poenotenje sodne prakse ter na primeren način uredil trenutno "neustrezen položaj vrhovnih sodnic in sodnikov".

Prenizko nadomestilo za invalidnost
Evropsko sodišče za človekove pravice (EŠČP) je odločilo, da mora Slovenija plačati 10.000 evrov odškodnine Slavku Kranjcu, ki se je na sodišče pritožil zaradi nizkega nadomestila za invalidnost. Sprva je zaradi nezmožnosti opravljanja dela dobival 390 evrov na mesec, nato pa 190, čeprav se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo. EŠČP je ugodilo Kranjcu, ki je trdil, da so mu pristojne oblasti pretirano znižale njegov dodatek, zato je razsodilo, da mora Slovenija plačati 10.000 evrov odškodnine in kriti stroške obravnave v višini 2352 evrov.

Država ve, kje imamo denar
Konec septembra je Finančna uprava RS (Furs) prejela podatke o bančnih računih slovenskih državljanov iz približno 50 držav po vsem svetu. Prvič je bila namreč izvedena avtomatična izmenjava tovrstnih informacij med državami, podpisnicami sporazuma pod okriljem OECD. Kot so povedali na Fursu, prejete podatke še preverjajo. Vsak zavezanec, ki ima odprt plačilni račun v tujini, ga mora sicer Fursu prijaviti sam v osmih dneh od odprtja, vendar pa se je število prijav začelo povečevati šele v zadnjem času. Po podatkih iz začetka prejšnjega tedna ima v tujini odprt račun 27.262 slovenskih državljanov in 11.913 slovenskih pravnih oseb, skupaj torej 39.175.(TFL)