Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je v pismu premierju Miru Cerarju izrazil zaskrbljenost zaradi vladnega predloga novele zakona o tujcih. Po Jaglandovih besedah namreč sproža vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Novela zakona med drugim predvideva zaostritev pogojev za vstop migrantov in prosilcev za azil. Prvak DeSUS Karl Erjavec pravi, da razume kritiko generalnega sekretarja Sveta Evrope, saj je pač tisti, ki mora skrbeti, da se človekove pravice razvijajo in čim bolj spoštujejo. Vendar Erjavec ocenjuje, da novela nikakor ne posega v ustavno zagotovljene pravice, zato jo bodo v DeSUS v parlamentarnem postopku podprli.

V veljavi novi zakon o voznikih

Z današnjim dnem začne veljati novi zakon o voznikih. Poleg uskladitve z evropsko direktivo prinaša tudi prenovo določb, ki urejajo usposabljanje kandidatov za voznike v šolah vožnje, s čimer naj bi se povečala varnost cestnega prometa. Zakon poskuša v prihodnje preprečiti tudi nepravilnosti, kot so bile tiste, ki so jih razkrile policijske preiskave v avtošolah iz leta 2013. Tako se po novem šola vožnje, ki bi bila izbrisana iz registra zaradi neizvajanja usposabljanja v skladu z zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, še tri leta po prepovedi ne bo mogla ponovno vpisati v register šol vožnje. Podaljšuje se tudi rok za zamenjavo vozniških dovoljenj na obrazcih, izdanih pred julijem 2009. Novi rok je 19. januar 2023.

Noveliranje delovne zakonodaje

Javna razprava o osnutku sprememb delovne zakonodaje je bila končana že decembra in se je sklenila s kar nekaj pripombami. Za enega najbolj spornih se je izkazal predlagani odpovedni razlog nesposobnosti. Ministrstvo za delo naj bi na podlagi odzivov že pripravilo nov osnutek. Največ odzivov so prejeli na osnutek sprememb ZDR-1. Kot najbolj sporna sta se izkazala člena, ki določata odpovedni razlog nesposobnosti in zvišanje globe za kršitev prepovedi dela na podlagi pogodb civilnega prava. Redefinicija razloga nesposobnosti naj bi dajala zelo širok prostor za različne razlage, tudi takšne, ki bi delavcu onemogočale dokazovanje neutemeljenega odpovednega razloga.

Sodišče miri ECB

Ljubljansko okrožno sodišče je v sporu med ECB in tožilstvom zaradi julijskih kriminalističnih preiskav presodilo, da so bili postopki zakoniti in da zaseženi podatki ne predstavljajo arhiva ECB. Slednja je takrat protestirala zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB in zahtevala izločitev te dokumentacije. Okrožno sodišče je presodilo, da je bila preiskava zakonita in da kriminalisti lahko pregledajo vso dokumentacijo, ki so jo zasegli. "Svoje delo smo opravili v skladu s pooblastili," je za POP TV povedal direktor uprave kriminalistične policije Branko Japelj in zatrdil: "Nismo zasegli dokumentacije ECB, ampak dokumentacijo, ki se nanaša na delo Banke Slovenije."

Spremembe zakona o financiranju občin

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog novele zakona o financiranju občin. Potem ko so ga v teh dneh predstavili vodstvom občinskih združenj, naj bi zakonski predlog poslali v javno razpravo. Ministrstvo med drugim predlaga spremembe v postopku določitve povprečnine. Kot so po srečanju s predstavniki ministrstva na svoji spletni strani zapisali v Združenju občin Slovenije (ZOS), se z novelo zakona bolj jasno določa tudi, da občinske finance delijo usodo javnofinančnega stanja države, saj se pri postopku določitve povprečnine upoštevajo makroekonomske javnofinančne okoliščine blagajn javnega financiranja.

Odprta vprašanja po ukinitvi registrskih računov

Odbor za finance in monetarno politiko je za potrditev na plenarni seji DZ pripravil predlog novele zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, s katero se bo razrešilo vprašanja, ki še ostajajo odprta po ukinitvi registrskih računov pri KDD. Registrskih računov, na katerih so državljani hranili vrednostne papirje iz naslova lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, od 1. januarja uradno ni več. Tisti, ki so želeli vrednostne papirje obdržati, so morali odpreti trgovalni račun. Če jih niso želi obdržati, so se lahko delnicam odpovedali, za primer, da ne storijo ničesar, pa je predviden prenos na t. i. sodni depozit. Po predlogu novele zakona bo KDD te opuščene račune prenesla na Kapitalsko družbo (Kad). Takšnih računov je še 109.000, je povedal Tilen Božič s finančnega ministrstva.(TFL)