Slovenska ekologija najdražja v EU

V EU so v letu 2013 pobrali za 330,1 milijarde evrov okoljskih davkov, njihov delež v celotnih davčnih prihodkih pa je znašal 6,3 odstotka. Delež okoljskih davkov v celotnih prihodkih od davkov in socialnih prispevkov je eden kazalnikov v osrednji evropski pobudi za bolj učinkovito rabo virov, strategiji Evropa 2020. Cilj je, da bi ta delež do leta 2020 dosegel vsaj 10 odstotkov, navaja Eurostat. Ta delež že presega Slovenija, ki ima z 10,5 odstotka najvišji delež okoljskih davkov v EU. Najnižji delež sta leta 2013 imeli Belgija in Francija (po 4,5 odstotka).

Državni svetniki so včeraj sprejeli veto na zakon o izvrševanju državnega proračuna, ker po njihovem ne zagotavlja primernega financiranja občin. Argumenti finančnega ministra Dušana Mramorja, da je rešitev vzdržna in v skladu z javno-finančnimi zmožnostmi države, večine niso prepričali. Za veto je glasovalo 32 svetnikov, nasprotovala pa sta mu dva.

Odložilnega veta na novelo zakona o minimalni plači pa državni svet ni sprejel. Veto je predlagala interesna skupina delodajalcev, a so bili podporniki redefinicije minimalne plače premočni. Že v predstavitvi je vodja skupine delodajalcev Milan Lukić dejal, da ne verjamejo v čudeže, a vseeno želijo, da bi DZ o noveli odločal še enkrat.

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je za drugo obravnavo na zasedanju DZ pripravil novelo zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Ta po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za finance Metoda Dragonje odpravlja administrativno oviro, ki je oteževala izplačilo odškodnin osebam, ki ne živijo v Sloveniji.

Računsko sodišče v reviziji poslovanja 22 občin glede dodeljevanja tekočih transferov ugotavlja velike razlike med občinami v cenah programov vrtcev in na področju institucionalnega varstva odraslih. To postavlja občane in občine, ki plačujejo za storitve, v neenakopraven položaj in pod vprašaj postavlja sistem določanja teh cen, ugotavlja sodišče. Na ministrstvu za javno upravo zaznavajo v poročilu ugotovljene težave. Med drugim, da povprečnina ne odraža socialnega statusa občanov in cen storitev, na katere občine nimajo vpliva. Na ministrstvu so za STA pojasnili, da bo revizija upoštevana tudi pri spremembi zakonodaje.

Odbora DZ za okolje in za gospodarstvo okoljskemu ministrstvu priporočata, naj javno objavi izračune predvidenih prihodkov od koncesij za rabo termalne vode od leta 2016 naprej, analizo trenutnega stanja in argumente za formulo izračuna koncesnin. Osrednje vprašanje je še vedno višina koncesnin.(TFL)