Čeprav je odvetništvo ustavna kategorija, pa odvetniki opozarjajo, da dnevni posegi države v odvetništvo vodijo v krnitev neodvisnosti in samostojnosti odvetništva. Kot so opozorili na posvetu v državnem svetu, je tudi ekonomski položaj odvetništva slab. Kot je opozoril predsednik odvetniške zbornice Roman Završek, se vrednosti odvetniških tarif niso uskladile z inflacijo vse od leta 2003, čeprav so se cene življenjskih potrebščin v tem času dvignile za 30 odstotkov. "Odvetnik, ki mora delati več po nižjih cenah, je zagotovo preobremenjen. Če želimo zagotoviti pravno varnost in samostojnost, predvsem pa ekonomsko samostojnost odvetništva, je treba poskrbeti, da so tudi odvetniki ustrezno plačani.

Zelena luč noveli zakona o zdravniški službi
Vlada je dala zeleno luč predlogu novele zakona o zdravniški službi. Ta med drugim predvideva prenos sredstev za pripravništva v zdravstvu in specializacije zdravnikov z ZZZS na proračun. Kot je tvitnila vlada, naj bi novela zakona tudi pripomogla k povečanju števila zdravnikov v Sloveniji. Ponovno uvajajo sekundariat, kar bi omogočilo, da mladi zdravniki po opravljenem pripravništvu do pridobitve možnosti specializacije ne preidejo v status brezposelnosti. Še določeno obdobje bi ostali zaposleni kot sekundariji, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa bi se jim ta čas potem vštel v obdobje specializacije.

Podpora zakonu o etažni lastnini
DZ je sklenil obravnavo predloga zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, o katerem bo glasoval danes. Poslanci podpirajo nadgradnjo ureditve, ki bo ljudem pomagala, da uredijo evidence v skladu z dejanskim stanjem. Temeljni cilj predlaganega zakona je po besedah pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča omogočiti lastnikom oz. etažnim lastnikom in pridobiteljem posameznih delov oz. stavb, zgrajenih pred letom 2003, da na čim lažji in ekonomičen način dosežejo uskladitev nepremičninskih evidenc s pravim dejanskim in pravilnim pravnim stanjem.

Reorganizacija centrov za socialno delo
Predlogu novele zakona o socialnem varstvu, ki določa reorganizacijo centrov za socialno delo (CSD), se v prvi obravnavi obeta podpora. Poslanske skupine koalicijskih strank in nepovezanih poslancev so namreč v predstavitvi stališč napovedale, da ga bodo pri današnjem glasovanju ocenile kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Predlog novele zakona, ki ga je predstavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, predvideva 16 območnih CSD, zdajšnji centri pa bodo postali enote območnih centrov. Nova organizacijska struktura bo po predlogu začela delovati 1. oktobra 2018.

Krepitev moči varuha
Poslanske skupine koalicijskih strank so v splošni razpravi izpostavile prednosti predloga dopolnitev zakona o varuhu človekovih pravic, ki naj bi formalno okrepil moč institucije. Varuh človekovih pravic ima po Pariških načelih o statusu državnih institucij za človekove pravice po pojasnilu ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča status B. Zdaj pa je ministrstvo v sodelovanju z varuhom pripravilo predlog dopolnitev zakona, ki v celoti upošteva vsa merila Pariških načel za pridobitev statusa A. Predlog predvideva tudi formalizacijo instituta zagovorništva otrok, ki se je deset let pri varuhu človekovih pravic izvajal kot pilotni projekt.

Koalicija pretežno usklajena o demografskem skladu
Zakon o demografskem skladu je koalicija uspela uskladiti do te mere, da bodo v prihodnjih dneh v delovni skupini dorekli le še nekaj podrobnosti, zakon pa bo šel predvidoma 1. julija v javno razpravo, so partnerji sporočili po včerajšnjem srečanju. Kot kaže, so našli določen kompromis glede vloge Zavarovalnice Triglav in upravljanja sklada. Rešitve gredo v smer, da bo letni program demografskega sklada usklajevala vlada, ki je skupščina Slovenskega državnega holdinga in bo tudi skupščina demografskega sklada. Koalicija predvideva, da bo zakon o demografskem skladu jeseni šel na vlado in zatem v parlamentarni postopek.(TFL)