Najuglednejši davčni, finančni in pravni strokovnjaki po izboru uporabnikov portala Tax-Fin-Lex so letos Ivan Simič, Marjan Odar in Klemen Jaklič. Na podelitvi priznanj so spregovorili o pogojih za boljšo finančno razvitost Slovenije. Strinjali so se, da bi na splošno v državi potrebovali več zdrave kmečke pameti. Jaklič je poudaril pomen svobodne demokratične družbe in možnosti izbire. Simiča moti, da v državi nimamo predvidljive davčne zakonodaje, ki bi bila stimulativna za davčne zavezance. Odar pa je ocenil, da tudi na področju računovodstva prihaja do vse preveč kompliciranja. Podrobnejše poročilo s podelitve bomo objavili popoldne v TFL Glasniku.

Ne bo omejitev pri socialnih transferjih
Odbor DZ za finance je za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o izvrševanju proračuna, s katero bo lahko 1. januarja izvrševanje državnega proračuna nemoteno steklo. Zaradi nekaterih med letom prevzetih dodatnih obveznosti novela v primerjavi s prejšnjim predlogom predvideva nekaj prihrankov, a ne več pri socialnih transferjih. "Z novelo zakona se urejajo le tiste najbolj nujne vsebine, ki se morajo uveljaviti s 1. januarjem 2019," je poslancem povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Na finančnem ministrstvu medtem že pripravljajo predlog rebalansa za leto 2019.

Lekić ni uspel proti Sloveniji
Evropsko sodišče za človekove pravice je tudi na ravni velikega senata ugotovilo, da v zadevi Lekić zaradi izbrisa iz sodnega registra brez predhodne likvidacije ni prišlo do kršitve pravice do mirnega uživanja premoženja. Sodba se sicer nanaša le na enega pritožnika, a pomeni stališče do zakonodaje, ki ureja izbris podjetij. Evropsko sodišče je že lani ugotovilo, da je bil izbris podjetja L. E. s sedežem v Ljubljani leta 2001 brez predhodne likvidacije zakonit, prav tako pa tudi prenos odgovornosti za dolgove družbe na aktivne družbenike. Izbris je imel po oceni sodišča legitimen namen in glede na okoliščine primera ni predstavljal pretiranega individualnega bremena za pritožnika.

Nedopustno ignoriranje ustavnega sodišča
SDS, NSi in SNS pripravljajo predlog ustavne obtožbe zoper premierja Marjana Šarca zaradi nepripravljenosti vlade za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva, a bodo najprej počakali na obravnavo novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v DZ. To bo na decembrski redni seji. Tudi odhajajoči predsednici ustavnega sodišča Jadranki Sovdat se zdi nedopustno, da na nekatere odločbe ustavnega sodišča že po več let ni odziva. Po mnenju šolskega ministra Jerneja Pikala pa je odločitev o uresničevanju ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva politična odločitev in jo mora sprejeti koalicija. Glede na razmerje sil v DZ napoveduje dolgotrajno usklajevanje.

Priporočila za krepitev varnosti v Sloveniji
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je sprejela predlog priporočila za okrepitev varnosti v Sloveniji. Med drugim opisujejo ključne varnostne grožnje in tveganja, navajajo priporočila vladi za krepitev obveščevalno-varnostnega sistema in priporočajo normativne spremembe, je povedal predsednik komisije Matej Tonin. Vladi priporočajo, da se proaktivno sooči z domačimi in globalnimi trendi, ki predstavljajo varnostna tveganja za Slovenijo. To so med drugim negativni demografski trendi, povečanje nezakonitih migracij, neuspešna integracija pri zakonitih migracijah, pogostejši kibernetski napadi in omejevanje svobode govora.

ECB je ravnala zakonito
Program odkupovanja obveznic, ki ga je z namenom spodbujanja inflacijskih pritiskov in podporo gospodarskemu okrevanju marca 2015 začela izvajati Evropska centralna banka (ECB), ne presega mandata ECB in ne krši prepovedi monetarnega financiranja držav, je presodilo Sodišče EU, na katerega se je obrnilo nemško ustavno sodišče. Cilj programa je inflacijska pričakovanja dvigniti na raven srednjeročnega cilja ECB, ki je malenkost pod dvema odstotkoma. Sodišče je opozorilo, da ukrepa denarne politike ni mogoče enačiti z ukrepom ekonomske politike samo zato, ker bi lahko imel posredne učinke s tega področja.

Uvedba sistema humanitarnih vizumov
Evropski parlament je podprl vzpostavitev novega sistema humanitarnih vizumov v EU in Evropsko komisijo pozval, naj do konca marca 2019 pripravi predlog, ki bi omogočil, da bi begunci lahko za humanitarni vizum EU zaprosili na veleposlaništvih ali konzulatih držav članic EU v tujini. Evropski parlament opozarja, da EU kljub številnim napovedim in pozivom za vzpostavitev varnih in pravnih poti za prosilce za azil še vedno nima enotnega okvira za te postopke. Zato velika večina, približno 90 odstotkov tistih, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, v Evropo pride nezakonito. (TFL)