SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Samo Javornik
mag. Katarina Sitar Šuštar – revizija, Jasmina Mandžuka – notranja revizija, dr. Samo Javornik – ocenjevanje vrednosti, mag. Saša Jerman – davki, Mihael Kranjc – računovodstvo, mag. Maja Hmelak – revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme – Fédération des Experts Comptables Européens, Bruxelles, prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus, Cass Business, School, City University, London, prof. dr. Slavka Kavčič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Lorena Mošnja Škare, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, dr. Derek Oliver, Ravenswood Consultants Ltd., Essex, prof. dr. Milena Peršić, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija, Sveučilište Rijeka, prof. dr. Lajoš Žager, Ekonomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Uroš Glavan
Nepremičninski skladi
Nepremičninski investicijski skladi so dobro uveljavljena posredna metoda vlaganja v nepremičnine. Najbolj razširjena oblika nepremičninskih skladov v svetu so t. i. REIT-i, za katere je znano, da so na dolgi rok nizko korelirani s klasičnimi naložbami, kot so delnice in obveznice. Za investitorje so privlačni predvsem zaradi odprave slabosti neposrednih naložb v nepremičnine ter visokih dividendnih in kapitalskih donosov. Pravna oblika in pogoji za pridobitev statusa nepremičninskega sklada se med državami razlikujejo, vendar pa so vsem skupne davčne ugodnosti. Ker REIT-i izplačajo najmanj 90-odstotni dobiček delničarjem v obliki dividend, tem ni treba plačevati davkov na podjetniški ravni. V Sloveniji je bil v letu 2015 sprejet novi Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki je uredil kolektivne naložbene podjeme za vlaganje v prenosljive vrednostne papirje in alternativne investicijske sklade, ki javno zbirajo premoženje.
Dr. Samo Javornik
Ocenjevanje vrednosti podjetij v programih finančnega prestrukturiranja MRA
Slovenska načela finančnega prestrukturiranja dolgov gospodarstvu, ki so bila sprejeta v letu 2011, so postala pomemben vsebinski okvir prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, ki so se v praksi uresničila z večjim številom podpisanih programov finančnega in poslovnega prestrukturiranja slovenskih podjetij MRA (odslej programi MRA oz. angl. Master Restructuring Agreement). Okvir, ki ga podjetjem postavljajo MRA-ji, predstavlja pomemben odklon od ustaljene prakse ocenjevanja in ga moramo ocenjevalci vrednosti upoštevati pri svojem delu. V prispevku pojasnjujemo, kako MRA-ji vplivajo na urejanje odnosov med deležniki podjetja, na uporabo modelov ocenjevanja vrednosti, na načine določanja diskontnih stopenj, uporabo odbitkov in pribitkov za obvladovanje podjetij ter način poročanja, argumentiranja in razkrivanja načinov ocenjevanja vrednosti. Zaradi nestandardnih situacij, ki se pojavljajo v tovrstnih ocenjevanjih, morajo ocenjevalci pri svojem delu delovati ustvarjalno in poudarjeno pregledno.
Željko Markan
Ocenjevanje opreme v elektroenergetiki
Na področju elektroenergetike so potrebe po ocenjevalskem delu na naslednjih področjih: računovodsko poročanje, prodaja delov premoženja s področja elektroenergetske infrastrukture zaradi združevanj družb, ugotavljanje investicijskih vrednosti, ugotavljanje osnove za odškodnino pri škodnih dogodkih ter sodelovanje v sodnih postopkih za potrebe Ministrstva za pravosodje. Pri svojem delu se ocenjevalci srečujejo s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja na območju Republike Slovenije, podjetjem ELES, d. o. o., operaterjem distribucijskega sistema, družbo SODO, d. o. o., ki izvaja gospodarsko javno službo distribucijskega operaterja električne energije, ter petimi pogodbenimi najemniki elektrodistribucijske infrastrukture. Najpogosteje se ocenjuje naslednja elektroenergetska oprema: nadzemni električni vodi, podzemni električni vodi, transformatorske postaje in energetski transformatorji. Zaradi specifičnosti elektroenergetskega omrežja in opreme je najpogosteje uporabljen nabavnovrednostni način, v določenih primerih sta možna tudi način primerljivih prodaj ter kapitalizacija donosov, vendar imata svoje omejitve, ki jih je treba upoštevati. V članku so na kratko prikazane prednosti in slabosti uporabe različnih načinov ocenjevanja določenih zvrsti premičnega premoženja s področja elektroenergetike.
Mag. Jernej Šturm
Praktični vidiki ocenjevanja vrednosti nepremičnin za zavarovano posojanje
Področje cenitve nepremičnin je za banke pomembno zaradi številnih razlogov. Kljub temu banke rešujejo problematiko vsaka po svoje. Vse več bank uvaja v sistematizacijo delovnih mest za strokovne sodelavce za cenitve in upravljavcev zavarovanj, ki jih po navadi organizacijsko umeščajo v področja, ki se ukvarjajo z obvladovanjem tveganj. Tovrstni profili zaposlenih imajo nalogo oblikovanja ustreznih smernic za delo, skrb za vsebinski del povezanih poslovnih procesov in tudi nadzor nad kvaliteto oz. ustreznostjo cenilnih poročil. Pri tem se srečujejo s številnimi vprašanji in problemi v povezavi z nedosledno zakonsko ureditvijo področja ocenjevanja vrednosti za potrebe trga kot tudi s številnimi drugimi praktičnimi izzivi.
Aleš Ž. Galunič, Goran Savič
Ocenjevalec - med lažjo in resnico
Sobivanje ocenjevalca vrednosti z lažjo in resnico v njegovem profesionalnem življenju najlažje pojasnimo s citatom Slavoja Žižka: "Ni vprašanje, kako se z resnico znebiti laži, temveč kako izbrati pravo laž, da predstavimo stvari bolj jasne." Ne srečujemo se zgolj z lažjo in resnico na dveh polih, temveč večinoma z delno lažjo ali delno resnico, kadar nam želijo predstaviti stvari samo navidezno jasneje oziroma bolj zamegljene. To posebej velja za ocenjevalce vrednosti, ki so zavezani neodvisnemu in strokovnemu delovanju, hkrati pa izpostavljeni pritiskom naročnikov, bank, kupcev, prodajalcev in ostalih, neposredno povezanih z višino ocenjene vrednosti. Ocenjevanje vrednosti je stroka, kjer sta vselej prisotna subjektivnost in osebni pogled ocenjevalca do projekta ocenjevanja (angl. best professional judgment). Namen članka je osvetliti laž z nekaterimi osnovnimi opredelitvami ter predstaviti nekatere metode ugotavljanja zavajanja kot pomoč ocenjevalcu. Je poročevalec lastnega dela, presojevalec dela kolegov (Slovenski poslovnofinančni standard 7 (SPS 7)), pogajalec, svetovalec itd., zato je zanj razumevanje teh konceptov koristno. Poudarek je na znanstveni analizi izjave (angl. Scientific Content Analysis), ki je kakor v varnostnih službah uporabna tudi v gospodarstvu. Je pa nujno treba vse te metode umestiti v širši kontekst človeškega vedenja, saj sta laž in resnica le dve strani istega kovanca.
Rebeka Živkovič, prof. dr. Polona Tominc
Ocenjevanje vrednosti stanovanj po načinu tržnih primerjav - model določanja prilagoditev cen primerljivih nepremičnin
Osnovni cilj predstavljene raziskave je oblikovanje in preverba modela vpliva izbranih vplivnih dejavnikov na tržno vrednost stanovanja kot orodja v procesu oblikovanja ocene vrednosti pravic na nepremičnini. Osredotočamo se na posamično ocenjevanje nepremičnine po načinu tržnih primerjav, pri čemer je pomembna učinkovita in objektivna prilagoditev cen primerljivih nepremičnin, saj na tak način lastnosti primerljive nepremičnine najbolje približamo lastnostim ocenjevane nepremičnine in s tem odpravimo morebitne razlike. Za vplivne dejavnike prikazujemo model, s katerim z uporabo statističnih metod izračunamo izhodiščne vrednosti, ki so osnova za izračun odstotnih prilagoditev, ki temeljijo na primerjavi izhodiščnih vrednosti dveh nepremičnin, pri čemer ugotavljamo odstotno spremembo izhodiščne vrednosti. Pri tem smo model ter prilagoditve izvedli na podlagi podatkovne baze CGSCenilci za območje Mestne občine Maribor. Zaradi kompleksnosti in posebnosti nepremičninskega trga in nepremičnin v modelu niso zajeti vsi parametri vpliva, zato le-ta ni neposredno prenosljiv v prakso in od ocenjevalcev vrednosti še vedno zahteva subjektivno presojo pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin. Model kot celota ne nadomešča individualnega ocenjevanja vrednosti.
Dr. Peter Podgorelec
Razmerje med revizijsko komisijo in notranjim revizorjem po novelirani korporacijski zakonodaji (ZGD-1I)
Direktiva 2014/56/EU je med drugim posegla tudi v določbe o revizijski komisiji, vendar ni prinesla kakšnih bistvenih sprememb. Konceptualne razlike med revizijsko komisijo v enotirnem sistemu in revizijsko komisijo v dvotirnem sistemu ostajajo tudi po najnovejši reformi. Ena od teh razlik se nanaša tudi informacijske vire. Izkušnje iz enotirnega sistema kažejo, da je eden od ključnih virov informacij za revizijsko komisijo notranji revizor. Vendar pa v dvotirnem sistemu prevladuje stališče, da revizijska komisija nima možnosti neposrednega dostopa, razen v izjemnih primerih ali če to dovoli uprava. Z novelo ZGD-1I je Slovenija storila korak naprej in uzakonila možnost neposrednega sodelovanja med nadzornim svetom oz. revizijsko komisijo in notranjim revizorjem. Status notranjega revizorja je dodatno okrepljen s soglasji nadzornega sveta o bistvenih vprašanjih notranje revizije. Medsebojno sodelovanje med revizijsko komisijo ter notranjim in zunanjim revizorjem izboljšuje in racionalizira procese nadziranja in s tem izboljšuje kvaliteto korporativnega upravljanja.
Mag. Marija Kozmus Pusar
Odloženi davki
Odloženi davki so bili v našo računovodsko prakso uvedeni s Slovenskimi računovodskimi standardi 2006. V primerjavi z drugimi razvitimi gospodarstvi, kjer pripoznavanje davčnih učinkov od razlik med poslovnim in davčnim dobičkom poznajo že desetletja , je v Sloveniji s pripoznavanjem odloženih davkov še vedno precej strokovnih težav in napak, ki ne spadajo med tehnične težave pri njihovem evidentiranju, temveč izhajajo iz očitnih težav z razumevanjem vsebine. Članek se ukvarja le z najbolj razširjenimi primeri osnov za pripoznavanje odloženih davkov v Sloveniji, predvsem z vidika vsebinske utemeljenosti pripoznavanja, zlasti terjatev. Vprašanje, ali pripoznati tovrstne terjatve, je postalo izrazito zanimivo ob začetku krize, v Sloveniji pa ostaja ob počasnem izboljševanju razmer in številnih neuspehih še vedno aktualno. V prispevku niso obravnavana kompleksnejša vprašanja izkazovanja z nediskontirano vrednostjo, vprašanja odloženih davkov pri uporabi metode poštene vrednosti vrednotenja finančnih instrumentov ter vprašanja v zvezi s povezanimi aktualnimi razpravami o dopolnitvi Mednarodnega računovodskega standarda 12.
Revizorjevo poročanje o izvajanju dejavnosti zagotavljanja dela delavcev
(PR-REV 3-3/16) Revizijski svet je na svoji seji zavzel stališče o revizorjevem poročanju, povezanem z izvajanjem dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
Članstvo notranjih revizorjev obvladujoče družbe v revizijskih komisijah odvisnih družb
(PR-NR 4-3/16) Odbor sekcije notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo je v februarju 2016 obravnaval tematiko članstva notranjih revizorjev obvladujoče družbe v Revizijskih komisijah odvisnih družb in v zvezi s tem pripravil strokovno razlago.
Računovodska obravnava terjatev do podjetnika
(PR-RAČ 5-3/2016) Računovodsko obravnavo terjatev do podjetnika je obravnaval Odbor Sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in pripravil strokovno razlago.
Računovodsko in davčno obravnavanje prenosov stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje samostojnega podjetnika posameznika
(PR-RAČ 6-3/2016) Problematiko računovodske in davčne obravnave prenosov stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje samostojnega podjetnika posameznika sta obravnavala Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij ter Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in pripravila naslednjo strokovno razlago.
Kako zmanjšamo revizijska tveganja z vključevanjem več revizorjev pri dajanju zagotovil
(PR-RIS 2-3/16) Problematiko obvladovanja in zmanjševanja revizijskih tveganj v okviru aktivnosti dajanja zagotovil je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov (v nadaljevanju: PRIS) in pripravil naslednjo strokovno razlago.
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu
V okviru izobraževanja je Slovenski inštitut za revizijo organiziral zaključne izpite za kandidate, vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin in pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ter pridobitev strokovnega naziva preizkušeni davčnik, preizkušeni notranji revizor in preizkušeni računovodja.