SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Samo Javornik
mag. Katarina Sitar Šuštar – revizija, Jasmina Mandžuka – notranja revizija, dr. Samo Javornik – ocenjevanje vrednosti, mag. Saša Jerman – davki, Mihael Kranjc – računovodstvo, mag. Maja Hmelak – revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme – Fédération des Experts Comptables Européens, Bruxelles, prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus, Cass Business, School, City University, London, prof. dr. Slavka Kavčič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Lorena Mošnja Škare, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, dr. Derek Oliver, Ravenswood Consultants Ltd., Essex, prof. dr. Milena Peršić, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija, Sveučilište Rijeka, prof. dr. Lajoš Žager, Ekonomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Dušan Hartman
Najpogostejše pomanjkljivosti in napake pri izdelavi Letnega poročila
Vsebino letnega poročila natančno opredeljujejo ZGD-1, Slovenski računovodski standardi oziroma Mednarodni standardi računovodskega poročanja. Kljub temu da prihaja na področju standardov (zlasti mednarodnih) do pogostih sprememb, ki vplivajo tudi na izdelavo letnega poročila, pa se bistvene pomanjkljivosti in napake pri izdelavi letnega poročila že nekaj zadnjih let ponavljajo. Na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj pri revidiranju različnih podjetij bom v prispevku opozoril na nekatere najpogostejše.
mag. Robert Horvat, dr. Bojana Korošec
Spremljanje gibanja zalog po SRS – dve različici metode tehtanih povprečnih cen
V prispevku naprej primerjamo zapise o metodah za spremljanje gibanja zalog v novih (2016) in starih (2006) SRS-jih, da pokažemo, da so v novih natančneje in nedvoumneje opredeljene dosedanje možnosti izbire med metodo FIFO in metodo tehtanih povprečnih cen, vsebinsko pa ni nobene spremembe. Ker je metoda tehtanih povprečnih cen možna v dveh različicah in se v praksi in nekaterih strokovnih krogih v zvezi s tehtanimi povprečnimi cenami postavljajo vprašanja, v prispevku še ponazarjamo obe možni različici te metode in njuno uporabnost.
Mag. Igor Strnad
Obligacijski pravni posli s poudarkom na posebnostih pogodb
Članek vsebuje osnovne informacije o ureditvi pravnih poslov v slovenskem civilnem pravu. Najpogostejša pravna podlaga nastanka obligacijskega razmerja so pogodbe. Njihove bistvene predpostavke so urejene v Obligacijskem zakoniku; te so svobodna volja, pravna sposobnost, predmet, kavza in v nekaterih izjemnih primerih mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki. Obligacijski zakonik ureja tudi sankcije za morebitne kršitve v fazi nastanka ali izpolnjevanja pogodb. Naštete so tudi pogodbe, ki so izrecno urejene v Obligacijskem zakoniku oziroma Zakonu o obligacijskih razmerjih.
Dr. Stanko Čokelc, Vesna Štager, mag.
Cene revizijskih storitev
Z raziskavo ugotavljamo, da ima gospodarska in finančna kriza iz leta 2007 pomembne in velike posledice na revizijsko stroko. Zaradi zmanjšanja števila zavezancev za revizijo računovodskih izkazov so se kazalniki (čisti prihodki od prodaje, stroški dela, število zaposlenih in čisti dobiček) pri vseh revizijskih družbah (razen pri E & Y in Deloitte zaradi enkratnega posla – posebne revizije bank) poslabšali, še posebej pri majhnih revizijskih družbah. V opazovanem obdobju 2008–2014 so se cene revizijskih storitev zmanjšale samo pri majhnih revizijskih družbah. Pri njih se povečuje razpon doseganja normativnih cen in se giblje od 26 % do 98 % normativnih cen ali povprečnih cen revizijskih storitev skupine revizijskih družb Big 4. Cene revizijskih storitev skupine Big 4 so usklajene z normativnimi cenami, kar potrjuje, da so te pravilne in primerno visoke za normalno delovanje in zagotavljanje kakovosti revidiranja. Iz tega izhaja, da ni problem v višini normativnih cen, temveč v nespoštovanju normativnih cen revizijskih storitev pri majhnih revizijskih družbah. Bolj ko se njihove cene odmikajo od normativnih, večje je tveganje nedoseganja kakovosti revidiranja, ki jo merimo z ekonomsko neodvisnostjo in porabo časa za pridobitev dokazov o trditvah poslovodstva v računovodskih izkazih. Še vedno pa ni pojasnjeno, kje je dopustna meja profesionalnega ravnanja, do katere lahko majhne revizijske družbe znižujejo cene revizijskih storitev, ne da bi bila pri tem ogrožena kakovost revidiranja.
Dr. Samo Javornik
Nabavnovrednostni način v okviru ocenjevanja nadomestljive vrednosti
Sredstvo, torej tudi opredmeteno osnovno sredstvo ali naložbena nepremičnina, je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Nadomestljiva vrednost se po MRS 36 (enako je v SRS-jih) izmeri po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, ali vrednosti pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Včasih ni možno določiti poštene vrednosti, zmanjšane za stroške prodaje, ker ni podlage za zanesljivo ocenitev zneska. V takih primerih morajo ocenjevalci vrednosti nadomestljivo vrednost ocenjevati s pomočjo vrednosti pri uporabi. Mednarodni odbor za računovodske standarde IASC je v pojasnilih uporabe MRS 36 v stališču BZC29 jasno zapisal, da uporaba nabavnovrednostnega načina ocenjevanja vrednosti v okviru MRS 36 ni primerna.
Mag. Matjaž Kovač
Davčno potrjevanje računov in uvedba davčnih blagajn
Od 1. januarja 2016 je treba v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov vse račune za dobave blaga in storitev, ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS po predpisanem postopku. Zakon predvideva prehodno obdobje dveh let, do 31. decembra 2017, v katerem se lahko zavezanec prosto odloči o tem, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Finančno upravo RS ali vezano knjigo računov (VKR). Pri uporabi VKR bo moral zavezanec račune naknadno potrditi pri Finančni upravi RS. Pri uporabi vezane knjige računov mora izdajatelj tovrstnih računov paziti, da nima v istem poslovnem prostoru davčne blagajne. Poslovni prostor je po novo sprejetem zakonu vsak nepremični ali premični prostor, v katerem zavezanec stalno, občasno ali začasno izdaja račune za dobave blaga ali storitev pri gotovinskem poslovanju.
Revidiranje po določbah sprememb ZGD-1
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-REV 2-2/16) Uporabo določb sprememb ZGD-1 v zvezi z začetkom revidiranja letnih poročil je obravnaval Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo in pripravil naslednjo strokovno razlago.
Delitev stvarnega premoženja na premično in nepremično premoženje
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OV 3-2/16) Problematiko razvrščanja premičnin in nepremičnin je obravnaval Odbor Sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in pripravil naslednjo strokovno razlago.
Napredni način sodelovanja med nosilci in uporabniki notranjerevizijskih storitev
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 3-2/16) Problematiko sodelovanja med nosilci in uporabniki notranjerevizijskih storitev je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih notranjih revizorjev in pripravil naslednjo strokovno razlago.
Amortizacija dobrega imena po SRS 2016
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 3-2/2016) Problematiko obračunavanja amortizacije dobrega imena je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in objavil naslednjo strokovno razlago.
Računovodsko obravnavanje tožb delničarjev
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 4-2/2016) Problematiko računovodskega izkazovanja tožb delničarjev o uporabi bilančnega dobička je obravnaval Odbor Sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in objavil naslednjo strokovno razlago.
Vlaganje zahtevkov davčnih zavezancev iz tretjih držav za vračilo davka na dodano vrednost
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 2-2/16) Problematiko, povezano z vprašanjem pravočasnega in popolnega oddajanja vlog z zahtevo za vračilo davka na dodano vrednost, je obravnaval Odbor Sekcije preizkušenih davčnikov in pripravil naslednjo strokovno razlago.
Ravnanje preizkušenega revizorja informacijskih sistemov pri ugotovljeni ranljivosti informacijskega sistema
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RIS 1-2/16) Problematiko ravnanja preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov (odslej PRIS) pri ugotovljeni ranljivosti informacijskega sistema (odslej IS) je obravnaval Odbor Sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov in pripravil naslednjo strokovno razlago.
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu
V okviru izobraževanja je Slovenski inštitut za revizijo organiziral zaključne izpite za kandidate, vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin in pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ter pridobitev strokovnega naziva preizkušeni davčnik, preizkušeni notranji revizor in preizkušeni računovodja.