SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Samo Javornik
mag. Katarina Sitar Šuštar – revizija, Jasmina Mandžuka – notranja revizija, dr. Samo Javornik – ocenjevanje vrednosti, mag. Saša Jerman – davki, Mihael Kranjc – računovodstvo, mag. Maja Hmelak – revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme – Fédération des Experts Comptables Européens, Bruxelles, prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus, Cass Business, School, City University, London, prof. dr. Slavka Kavčič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Lorena Mošnja Škare, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, dr. Derek Oliver, Ravenswood Consultants Ltd., Essex, prof. dr. Milena Peršić, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija, Sveučilište Rijeka, prof. dr. Lajoš Žager, Ekonomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Mag. Joži Češnovar
Zakonitost ukrepov v boju proti utajam in zlorabam DDV (2)
Ko davčni organ odmeri DDV davčnemu zavezancu, ki utaji davek, je tak ukrep nedvomno legitimen. Drugače pa je, če davčni organ davčne prihodke zaščiti tako, da utajeni davek odmeri pri davčnem zavezancu, ki je z utajevalcem sodeloval, pa od davčne utaje ni imel finančne koristi in lahko za utajo niti ni vedel. V davčni in sodni praksi ni več dvoma, da je tudi tak ukrep zakonit, če je izveden tako, da upošteva temeljna načela, pojasnjena v prvem delu tega prispevka, in če so dokazani vsi pogoji za uvedbo ukrepa, ki jih bom pojasnila v tem delu prispevka. Davčni organ zaščiti davčne prihodke z ukrepi odvzema pravice do odbitka vstopnega DDV-ja, z ukrepi odvzema drugih pravic iz sistema DDV-ja, z odmero DDV-ja preko instituta solidarne odgovornosti za plačilo tujega davka oziroma z nepriznanjem pravic, uveljavljenih preko shem nezakonitega davčnega načrtovanja. Dokazno breme pogojev za ukrepe ima davčni organ, ki pa je v teh postopkih v ambivalentnem položaju; je organ, ki je zainteresiran za rezultat postopka, a hkrati tudi organ, ki mu zakon nalaga skrb za zakonito in nepristransko ugotavljanje materialnopravno pomembnih dejstev. Zato je skrb za zakonitost izvajanja ukrepov nedvomno na mestu. Sodna praksa VS RS je že pokazala, da si je davčni organ pravni standard "je vedel oziroma bi moral vedeti za utajo" razlagal preširoko. Poleg tega standarda, ki se ugotavlja za vsak primer posebej, pa ukrepi odpirajo še druga vprašanja, prikazana v zaključku prispevka, na katera pa praksa še ni odgovorila.
Karmen Demšar
DDV pri črpanju nepovratnih sredstev
Pojem nepovratnih sredstev oz. subvencij v DDV-zakonodaji ni opredeljen. Sodišče EU je subvencije opredelilo kot plačilo v denarju ali stvareh države za pomoč podjetju, ne pa kot plačilo kupca ali naročnika za blago ali storitev, ki jo izdeluje. V praksi se je udomačila delitev na prave in neprave subvencije. Prave subvencije niso predmet obdavčitve z DDV-jem, saj niso plačilo za opravljeno dobavo blaga ali storitev. Prejete neprave subvencije pa so namenjene pokrivanju dela prodajne cene zavezanca in so zato predmet DDV-ja, pri čemer obveznost obračuna DDV-ja nastane ob dobavi blaga oziroma storitev kupcu, in ne ob prejemu subvencije. Ko je subvencionirana le dejavnost, od katere davčni zavezanec obračunava DDV ali pa zanjo velja prava oprostitev (na primer izvoz), prilagoditve pravice do odbitka niso potrebne, saj se zaradi prejete subvencije ne spremeni razmerje med odbitnim in neodbitnim DDV-jem. Financiranje poslovnih subjektov, ki hkrati opravljajo oproščeno in obdavčeno dejavnost, s subvencijami, ki niso neposredno povezane s ceno, pa od prejemnikov subvencij zahteva upoštevanje subvencij pri določitvi odbitnega deleža.
Marko Mehle
Vpliv vključenosti neopredmetenih sredstev pri določanju transfernih cen
Neopredmetena sredstva so po eni strani tista, ki prispevajo največjo dodano vrednost pri doseganju dobička podjetja oziroma lahko povzročijo tudi znatno izgubo, po drugi strani pa jih je včasih težko prepoznati in še težje primerno ovrednotiti. To pa lahko v nekaterih primerih povzroča velike probleme davčnim zavezancem in davčnim upravam, če so taka sredstva vključena v čezmejne transakcije povezanih oseb oziroma gospodarskih družb v okviru mednarodnega podjetja. Regulacijo o načinih obravnavanja transakcij z vključenimi neopredmetenimi sredstvi je mogoče v manjši meri najti tudi v slovenski zakonodaji, več pa se temu posvečajo Smernice OECD-ja , za katere pa so v okviru poročila BEPS za akcijo 8–10 že vključene obsežnejše spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na neopredmetena sredstva. Z vidika komercialne uporabe neopredmetena sredstva lahko razvrstimo v tri stopnje, in sicer v najširšem pojmovanju kot intelektualni kapital, v srednjem pojmovanju kot neopredmetena sredstva in v najožji stopnji kot intelektualno lastnino. OECD loči med neopredmetenimi sredstvi, ki so samostojno lahko vključena v povezano transakcijo, in tistimi, ki samostojno ne morejo biti predmet povezane transakcije. Razumevanje vključenosti neopredmetenih sredstev v povezanih transakcijah je odvisno tudi od dobrega razumevanja lastništva neopredmetenih sredstev s pravnega in ekonomskega vidika.
ddr. Marian Wakounig
Ureditev finančnih sodišč v republiki Avstriji
Leta 2012 je bila v Avstriji sprejeta novela avstrijskega upravnega sodstva. To je bila pravna podlaga za največjo upravno reformo v zgodovini Republike Avstrije. Avtor predstavlja bistvene sestavine avstrijske zakonodaje na področju organizacije in pristojnosti avstrijskega zveznega finančnega sodišča. To sodišče je v Avstriji od leta 2014 pristojno za davčne, carinske ter finančno-kazenske pritožbe. Namen prispevka je prikaz ureditve finančnega sodišča v Avstriji.
Peter Podgorelec
Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) – 2. del: Omejitve v zvezi z ustanavljanjem družb in druge novosti v korporacijskem pravu
V članku je analiziran drugi sklop pomembnejših novosti v slovenskem korporacijskem pravu, uveljavljenih z novelo Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1I. Po avtorjevem mnenju je večina sprememb in dopolnitev potrebnih in ustreznih, razen nadaljnjih omejitev v zvezi z ustanavljanjem družb z omejeno odgovornostjo in pridobivanjem deležev v teh družbah. S tem povezane novosti so po avtorjevem mnenju neustrezne, zato se zavzema za povsem drugačne rešitve. Enako velja za dopolnitev pravil o ohranjanju kapitala pri družbi z omejeno odgovornostjo. Dopolnitev prvega odstavka 495. člena ZGD-1 je po njegovem mnenju nejasna, nesistemska in tudi nepotrebna.
Milan Jagrič
Usmeritve za povečanje prodornosti notranjega revidiranja
Notranje revidiranje lahko doseže ustrezno prodornost le na podlagi izbire in izvedbe posameznih poslov, ki bodo visoko na prednostni lestvici poslovodstva. Takšen izbor bo zahteval njegovo vključevanje v poslovodske odločitve v povezavi s postavitvijo okvira sprejemljivega tveganja. Glede na skromne zmogljivosti notranjega revidiranja v posamezni organizaciji bo ta zahteva pogojevala prepoznavanje in prehod na tisto raven dozorelosti notranjega revidiranja, ki jo je možno v trenutnih razmerah tudi doseči. Šele ob takšnem izkoriščanju obstoječih virov bo možno izvesti primerno prednost revidiranja ter tudi izbrati ustrezne strokovne rešitve pri izvedbi posla, ki bodo poudarjale vsebino pred obliko revizijskega procesa. Možna bo proaktivna obravnava perečih tekočih tveganj v sodelovanje s poslovodstvom in s tem primerno zapiranje vrzeli negotovosti s strateškimi, taktičnimi in operativnimi rešitvami. To bo dejansko pomenilo, da bo morala notranja revizija iz procesa obvladovanja tveganj vstopiti v ostale procese delovanja organizacije. Register tveganj bo postal opomnik in ne končni namen, področja revidiranja bodo sledila tekočim potrebam, in ne zgolj preteklim izkušnjam.
Mateja Pivk, Samo Peterlin, Roman Gomboc, mag. Črtomir Časar
Teoretični in praktični izzivi pri ocenjevanju tržne vrednosti terjatev do kupcev
Predstavili smo dve najpogosteje uporabljeni metodi pri ocenjevanju vrednosti terjatev, prikazali način izračuna tržne vrednosti terjatve na dveh primerih ter opozorili na morebitne dodatne elemente ocenjevanja, ki so potrebni pri izračunu likvidacijske vrednosti terjatev. V zadnjem delu smo predstavili ključne elemente ocene kakovosti terjatev z vidika družb za odkup terjatev in ugotovili, da je metodologija ocenjevanja podobna metodologiji, ki se uporablja v okviru ocenjevanja vrednosti terjatev pri ocenjevanju vrednosti podjetij.
Dr. Igor Pšunder
Kaj pove analiza najgospodarnejše uporabe?
Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (2013) navajajo, da mora tržna vrednost nepremičnine odražati najgospodarnejšo uporabo. Prav tako analizo največje in najboljše uporabe pri merjenju poštene vrednosti sredstva nalagata Mednarodni standard računovodskega poročanja 13 (2011) in Slovenski računovodski standard 16 (2016). Analiza najgospodarnejše uporabe je največkrat prezrt, izpuščen ali pomanjkljivo izveden postopek pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah. Napake in pomanjkljivosti pri ocenah vrednosti pogosto izvirajo prav iz napak in pomanjkljivosti pri izvedbi analize najgospodarnejše uporabe. Članek podrobneje obravnava pomen analize najgospodarnejše uporabe pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah. Posebej je obravnavana analiza najgospodarnejše uporabe hipotetično nepozidanega zemljišča in obstoječe pozidave. V članku so podane smernice za izvedbo analize najgospodarnejše uporabe, posebna pozornost pa je namenjena tolmačenju rezultatov analize najgospodarnejše uporabe v povezavi s funkcionalno in ekonomsko zastarelostjo nepremičnine.
Pregled poročila o odnosih do povezanih družb
Revizijski svet je na svoji seji zavzel stališče glede revizorjevega pregleda poročila o odnosih do povezanih družb po 546. členu ZGD-1.
Opredelitev diskontne stopnje za diskontiranje stroškov stečajnega postopka v okviru Slovenskega poslovnofinančnega standarda 5 (SPS 5)
Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti pri Slovenskem inštitutu za revizijo je v aprilu 2015 obravnaval vprašanja in dileme, povezane z uporabo Slovenskega poslovnofinančnega standarda 5 (SPS 5), ki so jih na odbor naslovili člani sekcije. V zvezi z navedenim vsebinskim področjem je odbor pripravil naslednjo strokovno razlago.
Ocenjevanje vrednosti za namen računovodskega poročanja 2015
Glede na zaznane neustrezne in sporne prakse ocenjevanja vrednosti za namen računovodskega poročanja po MSOV 300, ki smo jih zasledili v zadnjem času, želi odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti ponovno opozoriti na zahteve, ki smo jih pooblaščeni ocenjevalci vrednosti pri tovrstnem ocenjevanju dolžni spoštovati:
Uporaba standarda 2500 – Spremljanje napredovanja v praksi
Odbor sekcije notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo je v januarju 2016 obravnaval standard 2500 – Spremljanje napredovanja in pojasnil njegovo uporabo.
Uporaba računovodskega okvira po ZGD-1
Uporabo računovodskega okvira po ZGD-1 je obravnaval Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo in v tej zvezi pripravil naslednjo strokovno razlago.
Razvrščanje nepremičnin med opredmetena osnovna sredstva ali naložbene nepremičnine
Določanje meril za razvrščanje nepremičnin med opredmetena osnovna sredstva ali naložbene nepremičnine je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in v tej zvezi pripravil naslednjo strokovno razlago.
Davčna obravnava aktuarskih dobičkov in aktuarskih izgub
Problematiko davčne obravnave aktuarskih dobičkov in aktuarskih izgub je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in v tej zvezi pripravil naslednjo strokovno razlago.
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu
V okviru izobraževanja je Slovenski inštitut za revizijo organiziral zaključne izpite za kandidate, vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin in pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ter pridobitev strokovnega naziva preizkušeni davčnik, preizkušeni notranji revizor in preizkušeni računovodja.