Poslovodno računovodstvo je revija s strokovno poglobljenimi prispevki z računovodenja, financ in revizije ter preprečevanja prevar. Zbirka obsega arhiv od leta 2011 dalje. Izhaja 4 x letno.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracijadr. Bojan Tičar
Author presents in this article an overview of Slovenian public sector salary system as a part of administrative legal legal system. The public sector salary system regulates monthly pecuniary calculation and pay out of base salaries, performance pay and bonuses for employed civil servants and holders of public office and a legal system for harmonising salaries among social partners and removing disparities between the salaries of individual categories of public sector employees. The Public Sector Salary System Act began to be used in August 2008. The relativley new public sector salary system regime introduced a fundamental new feature in comparison with the earlier law, as it stated that for most public sector employees, base salaries and bonuses, as well as criteria for the pay out of funds for regular work performance of employees, are to be determined through a collective agreement for the public sector or through a collective agreement for an individual activity. In this way, a range of work posts/titles and the classification thereof into salary grades is determined for most public sector employees. Author concludes with remarks that relatively new public sector salaries sysetm is transparent. Salaries are made public on the website of the Agency of the Republic of Slovenia for Public Legal Records and Related Services (commonly referred to by the Slovene acronym AJPES). Pursuant to the Public Sector Salary System Act, salaries in the public sector are public. The public has access to information on work posts, titles and offices, base salaries, bonuses and the performance part of salaries.
mag. Vladimir Bukvič
Tudi poslovno uspešni blagovni producenti so se v zadnjih nekaj letih po nastopu finančne krize in gospodarske recesije v letu 2008 znašli v izjemno težavnih likvidnostnih razmerah. V realnem sektorju gospodarstva posluje še vedno nekaj velikih podjetij, ki so poslovno uspešna, čeprav je kriza poslabšala njihove poslovne rezultate (manjši dobiček, nižja vrednost delnice), med katerimi pa so tudi taka, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami. Med blagovnimi producenti so srednja in mala podjetja, ki so dobičkonosna in imajo razmeroma visok donos kot posledico v preteklosti sprejetih preudarnih poslovnih in investicijskih odločitev. Na žalost pa so se mnoga izmed njih kljub poslovni uspešnosti, merjeni ali z dobičkonosnostjo prodaje ali z dodano vrednostjo na zaposlenega ali pa z donosnostjo kapitala, ujela v likvidnostno past. V obeh primerih gre za svojevrsten paradoks, ki ga lahko označimo ''dobičkonosna, a nelikvidna podjetja'' (profit rich and cash poor). V svojem prispevku se avtor ukvarja prav s tem fenomenom. Razloge za zaostrene likvidnostne razmere poslovno uspešnih blagovnih producentov bi lahko pripisali zaostrenim pogojem na finančnih trgih, kjer še vedno prevladuje nezaupanje finančnih institucij in njihova zadržanost pri kreditiranju blagovnih producentov (kreditni krč), splošnemu pomanjkanju kapitala, še posebej pri obstoječih lastnikih, ki niso zmožni rekapitalizirati svojih podjetij (lastniški krč), do tujih potencialnih investitorjev pa so zadržani in odklonilni, nadalje pretirani zadolženosti gospodarskih subjektov (kapitalska neustreznost in visok finančni vzvod) in splošni finančni nedisciplini, to je nespoštovanju zakonsko določenih in pogodbeno dogovorjenih plačilnih rokov. Lahko bi še naštevali razloge, kot so na primer kriza vrednot (neupoštevanje moralno etičnih načel finančnega kodeksa v poslovanju med blagovnimi producenti) in drugi. V tem prispevku se avtor osredini na finančno področje poslovanja uspešnih, dobičkonosnih gospodarskih subj
dr. Darja Bernik
Prispevek primerjalno obravnava dokazovanje verižnih davčnih goljufij tipa davčni vrtiljak kot vrste kaznivih dejanj iz vidika kazensko procesnega in davčnega prava. Na začetku avtorica uvede osnovne pojme dokazovanja kaznivih dejanj (kot so dokaz oziroma dokazna sredstva, dokazno breme in dokazni standardi). Potem avtorica primerja dokazne standarde v kazensko procesnem in davčnem pravu. Sledi primerjava nekaterih izbranih primerov davčnih vrtiljakov z vidika uporabe dokaznih sredstev v davčnih postopkih. Metodologija prispevka je kvalitativna, deskriptivna analiza in komparativna analiza izbranih primerov davčnih vrtiljakov glede uporabe dokaznih sredstev z analizo sodb upravnega in vrhovnega sodišča ter s sintezo znanstvenih ugotovitev uporabe dokaznih sredstev v davčni praksi v Sloveniji. Prispevek je pomemben za boljšo identifikacijo ustreznih dokaznih sredstev v davčni praksi in za poznavanje dokaznih standardov ter nakazuje njihovo uporabo v prihodnje. Spoznanja avtorice so praktično uporabna pri dnevnem delu tako za davčne preiskovalce kot tudi za druge preiskovalce tovrstnih kaznivih dejanj.
dr. Živko Bergant
DuPontov model kazalnikov je obravnavan s teoretičnega in praktičnega vidika. V okviru teoretičnega vidika je prikazan njegov razvoj in značilnosti. Pri tem so opisane njegove številne dopolnitve z različnih vidikov z dodatnimi kazalniki. Posebej je obravnavano njegovo pojasnjevanje, zlasti s pomočjo faktorja neto finančnega vzvoda. Uporabnost modela je prikazana še z drugih vidikov (npr. rast in vrednotenje podjetja). Avtor pokaže tako koristi kot tudi nevarnosti in omejitve modela.
mag. Mojca Međedović
Upravljanje s tveganji prevar je v slovenskem gospodarskem prostoru strokovno še precej nerazvito področje, kljub temu da so prevare in gospodarski kriminal tudi pri nas vseprisotni. Upoštevajoč številne statistične raziskave, avtorica obravnava finančne in nefinančne vidike prevar. Članek je napovednik oziroma uvod v serijo člankov s področja preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in sanacije prevar, vključno z vlogo deležnikov korporativnega upravljanja v navedenem ciklu.
Irena Viher
V času sodobnega poslovanja se prevzemi oziroma nakupi podjetij ali deležev podjetij začnejo s skrbnim pregledom ciljnega podjetja.
Naložbene nepremičnine – njihova obravnava po SRS v primerjavi z MSRP (oz. MRS)
dr. Živko Bergant
V okviru analize poslovanja se je razvil izraz poslovna inteligenca (business intelligence). V najširšem pomenu z njo razumemo računalniško podprto sposobnost podjetja za zbiranje, vzdrževanje in organiziranje znanja kot podpore za poslovno odločanje (npr. Begelj, 2010, 7). To je skupek metodik, postopkov, struktur in tehnologij, ki pretvarjajo surove podatke v smiselne in koristne informacije (Forrester, 2008).
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik