Portal TFL
Denar je uveljavljen mesečnik, ki prinaša aktualne in strokovne prispevke z davčnega in računovodsko-finančnega področja. Zbirka obsega arhiv od leta 2009 dalje. Na leto izide 12 številk.
Strokovna revija o davkih
Davčno izobraževalni inštitut
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Petra Mlakar
Prodaja deležev družb, pridobljenih v različnih davčnih obdobjih
Spoštovane bralke in spoštovani bralci, našo revijo Denar bomo osvežili z novo rubriko, ki bo namenjena izključno za vas. Zavedamo se, da se pri davčnem poslovanju nenehno pojavljajo vprašanja, dileme …, ki potrebujejo takojšnjo rešitev, ali je lahko ta rešitev podana v določenem času. Naša rubrika prvim, torej zahtevam po hitrih dogovorih, ne bo služila, namenjena je problemom, ki ne zahtevajo takojšnje rešitve. Pošljite nam svoja vprašanja, dileme, s katerimi se srečujete na davčnem področju, in mi se bomo potrudili, da bomo vaš problem obravnavali v čim krajšem času. Pošljite nam vprašanja čim bolj jasno zapisana, dodajte kontaktne podatke, ki bodo namenjeni izključno za morebitno dodatno razpravo, mi pa bomo na tem mestu podali naš pogled na vaš problem.
mag. Tomaž Kuralt
BEPS - brez preusmerjanja dobička
Ministrstvo za finance je v zadnjem času objavilo več obvestil o mednarodnem projektu proti zniževanju davčne osnove in preusmerjanju dobička (Base Erosion and Profit Shifting – BEPS) ter o podpisu večstranskega sporazuma med pristojnimi organi o izmenjavi poročil po državah (Multilateral Competent Authority Agreement on the Exchange of Country-by-Country Reports – MCAA CbCR). Zato je v nadaljevanju predstavljen povzetek njihovih obvestil.
mag. Ivan Simič
Vlada proti davčni amnestiji
V Sloveniji smo o davčni amnestiji razmišljali že nekajkrat, toda vsakokrat so se našli posamezniki s tako imenovanimi najvišjimi moralnimi kvalitetami, ki so trdili, da to ne bi bilo pošteno do drugih davkoplačevalcev, ki redno plačujejo davke in podobno. Pri tej zadevi sem najbolj razočaran, da tisti, ki trdijo, da to ne bi bilo pošteno in to kljub temu, da bi v proračun pritekla dodatna sredstva iz naslova davkov, nimajo takšnih moralnih zadržkov, ko se več milijard davkoplačevalskega denarja nameni za sanacijo bank, ki ne bi bila potrebna, če bi vsi opravili svoje delo.
mag. Ivan Simič
(Ne)obdavčitev napitnin
Dajanje napitnine natakaricam ali natakarjem (v nadaljevanju: natakarjem) je simbolično darilo gosta za prijazno postrežbo. V praksi se zastavlja vprašanje, ali se od prejete napitnine plačuje kakršen koli davek oziroma ali mora natakar prejeto napitnino prijaviti finančni upravi. Sam sem v mladosti velikokrat delal kot natakar in zaradi tega imam mogoče drugačen odnos do napitnine kot tisti, ki tega niso nikoli počeli in napitnino gledajo kot predmet obdavčitve. Edino kar vem, je, da moje napitnine nisem nikoli dal lastniku gostinskega lokala. To je bilo darilo gosta meni, ker sem bil prijazen, hiter in ustrežljiv.
Domen Romih
Tveganja pri samoprijavah
Samoprijava je institut, ki davčnim zavezancem omogoča naknadno izpolnitev davčne obveznosti. V praksi se uporablja vse pogosteje, saj se zavezanci zavedajo prednosti navedenega instituta, ki jih lahko razbremeni morebitne globe za prekršek, prav tako pa tudi Finančna uprava pogosto zavezancem še pred začetkom postopka davčnega nadzora ponudi možnost, da sami izpolnijo dodatno ugotovljene obveznosti. V večini primerov je zadeva ugodno rešena za obe strani, pojavljajo pa se primeri, ko se zavezanci ne seznanijo z vsemi okoliščinami, reagirajo prehitro in posledično nosijo bremena, ki jih samoprijava načeloma odpravlja.
Simič & partnerji d.o.o.
Ohranitev osnovnega kapitala
V lanskem letu je bila sprejeta novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), katere namen je bil določenim osebam preprečiti ali vsaj otežiti veriženje družb oziroma ustanavljanje družb »na zalogo«, hkrati pa zagotoviti, da družbe dejansko razpolagajo z vsaj najnižjim zneskom osnovnega kapitala oziroma da slednji ni v obliki terjatve do določenih oseb.
mag. Tanja Kaltnekar
DDV in zavarovalne storitve
Načeloma velja pravilo, da so zavarovalne storitve oproščene plačila DDV, kadar jih opravljajo zavarovalne družbe, ki za to prejmejo plačilo v obliki zavarovalne premije. Določene dileme pa se pojavijo navadno pri tistih zavezancih, ki niso zavarovalne družbe, vendar posredujejo pri prodaji zavarovalnih produktov ali zavarovalne storitve zgolj zaračunajo drugim zavezancem. Katere storitve se z vidika DDV še štejejo za oproščene oziroma kdaj je potrebno od teh storitev obračunati DDV, praviloma ni mogoče razbrati iz samega zakona. Pogosto si je potrebno pomagati z vsebino sodb Evropskega sodišča, zato v nadaljevanju sledi predstavitev nekaterih tovrstnih sodb.
mag. Nevenka Simić Mićunović
DDV - včeraj nemogoče, danes mogoče
Ali ima davčni zavezanec po izstopu iz sistema DDV in po prenehanju opravljanja dejavnosti pravico do popravka oziroma zmanjšanja obračunanega DDV?
Vesna Bartolj Maver
Spremembe v kontnem načrtu
Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je na seji 11. decembra 2015 sprejel enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 107/15. K njemu sta dala soglasje minister, pristojen za finance, in minister, pristojen za gospodarstvo.
Aljoša Rižner, univ. dipl. ekon.
Plačilni sistem T2S
Globalizacija in hiter razvoj informacijske tehnologije sta v zadnjih desetletjih imela velik vpliv na številne spremembe na finančnih trgih. Pretok kapitala se je povečal, finančni trgi so postali dostopni vsakomur kar iz domačega naslonjača. Da je to mogoče, gre zahvala kompleksnemu in mednarodno integriranemu plačilnemu in poravnalnemu sistemu, ki je pomemben del vsake gospodarske in finančne infrastrukture. Takšen je tudi T2S (Target2 Securities), ki pa prinaša v slovenski prostor kar nekaj sprememb. Ker noben zapitek dandanes ni zastonj, je tudi luksuz domačega naslonjača treba plačati.
mag. Irena Prodan
Novosti v zakonu o javnem naročanju
V Uradnem listu RS je bil 30. novembra 2015 objavljen nov Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3). S tem se v slovenski pravni red prenašata dve od treh direktiv iz petega zakonodajnega svežnja o javnem naročanju iz leta 2014, tj. klasična Direktiva 2014/24/EU in infrastrukturna Direktiva 2014/25/EU. Novi zakon večinoma sledi spremembam obeh direktiv.
mag. Sašo Stanovnik
Borzni odsev gospodarskih gibanj
Če je bil za prvi mesec letošnjega leta za vlagatelje izjemno boleč, februar še ni prinesel pravega obliža. Na neki način so se indeksi tekom meseca sicer stabilizirali, vseeno pa je večina indeksov tudi februarja končalo v minusu, vlagatelji pa so bili tudi vse boj prestrašeni. MSCI World je tako po 10,1-odstotnem padcu v januarju padel februarja za 0,9 odstotka.
mag. Ivan Simič
Koristne informacije
Pri vsakodnevnem delu se srečujemo s potrebo po poznavanju zneskov raznih dohodninskih olajšav, poznavanju mesečne in letne dohodninske lestvice.
mag. Ivan Simič
Obrestna mera
Pri vsakodnevnem delu se srečujemo s potrebo po poznavanju obrestne mere na posojila med povezanimi osebami na podlagi pravilnika o priznani obrestni meri.