Denar - številka 453, letnik 2015

mag. Ivan Simič

Čas teče

Petra Mlakar

Davčne blagajne z luknjo?

Spoštovane bralke in spoštovani bralci, našo revijo Denar bomo osvežili z novo rubriko, ki bo namenjena izključno vam. Zavedamo se, da se pri davčnem poslovanju nenehno pojavljajo vprašanja, dileme …, ki potrebujejo takojšnjo rešitev ali je lahko ta rešitev podana v določenem času. Naša rubrika prvim, torej zahtevam po hitrih dogovorih, ne bo služila, namenjena je problemom, ki ne zahtevajo takojšnje rešitve. Pošljite nam svoja vprašanja, dileme, s katerimi se srečujete na davčnem področju, in mi se bomo potrudili, da bomo vaš problem obravnavali v čim krajšem času. Pošljite nam vprašanja čim bolj jasno zapisana, dodajte kontaktne podatke, ki bodo namenjeni izključno za morebitno dodatno razpravo, mi pa bomo na tem mestu podali naš pogled na vaš problem.

Zapis bralca

To je današnji (2015) zapis enega od davčnih zavezancev, ki je pred leti želel v reviji Denar objaviti svojo davčno zgodbo, pa se je tik pred objavo premislil oziroma ustrašil. Zdaj ugotavlja, da je to bila napaka, saj bi z objavo lahko tudi druge opozoril na to, kaj jih lahko doleti.

mag. Ivan Simič

Spremembe ZDavP-2

Vlada RS je 28. avgusta 2015 na svoji 50. redni seji potrdila besedilo novele Zakona o davčnem postopku. Spremembe zakona naj bi predstavljale prvi pomembni korak v pripravi ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja in administrativne ureditve. Glavni cilj je poenostavitev postopkov pobiranja davkov oziroma zmanjšanje administrativnega bremena zavezancem za davek in večja preglednost davčnega postopka. S tem se povečuje tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Predlog zasleduje preprost in pregleden način pobiranja davkov. Toda, ali je temu res tako?

Mi za vas

V današnji potrošniški družbi smo priča nenehnemu boju za oblast in kopičenju denarja, ki nas vodi v vse večjo odtujenost od namena življenja, to je druženju in širjenju znanja. Zaradi tega smo se v Skupini Simič & partnerji in Davčnoizobraževalnem inštitutu odločili, da našim poslovnim partnerjem, članom, znancem, prijateljem in vsem drugim, ponudimo nekaj, kar jim ni ponudil še nihče. Tako smo jim 8. oktobra 2015 ponudili sedemnajst kakovostnih predavanj s področja davkov in računovodstva. S pomočjo sponzorjev in donatorjev smo zbrali še 2.000,00 evrov za Zvezo prijateljev mladine Slovenije

Domen Romih

Odgovornost poslovodstva

Zakoniti zastopniki pogosto sprašujejo, kakšna odgovornost jih lahko bremeni iz naslova opravljanje funkcije v družbi, če se ugotovi kakšna davčna zatajitev. Odgovori so običajno, da jih ne morejo bremeniti finančne posledice, lahko pa jih bremeni globa za storjene prekrške ali kazenske sankcije iz naslova kaznivih dejanj, kot so davčna zatajitev, ponarejanje listin in drugo. Navedeno pa ne velja za primer, ko je finančna uprava zaradi neplačanih davkov uspešno uveljavljala odškodninsko odgovornost direktorja, ki je zdaj dolžan državi plačati tiste davke, ki jih ni plačala družba.

mag. Tanja Kaltnekar

Davčne novosti

mag. Nevenka Simić Mićunović

Pavšalne pogodbe in DDV

Vprašanje, ali zavezancu pripada pravica do odbitka vstopnega DDV od prejetega računa po pavšalni pogodbi glede na to, da gre za »pavšalne« storitve, ki na računu (običajno) niso specificirane in ki lahko da tudi niso bile opravljene, je bilo precej aktualno že pred več kot desetimi leti in še do danes ni bil podan povsem jasen odgovor na to vprašanje. Davčni organ je v davčnih postopkih najpogosteje ravnal na način, da davčnemu zavezancu, prejemniku računa, ni priznal vstopnega DDV, ker storitve na računu niso specificirane, oziroma ker ni dokazal, da so mu storitve bile dejansko opravljene. Istočasno stroška po pavšali pogodbi ni priznal kot davčnega odhodka. Vse to povzroča seveda nejevoljo davčnih zavezancev, ki imajo sklenjene pavšalne pogodbe z odvetniki, finančnimi in davčnimi svetovalci ter drugimi.

mag. Tomaž Kuralt

Sodba vnesla zmedo

Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije številka X IPS 124/2015 z dne 11. junija 2015 pomembno vpliva na vodenje postopkov ugotavljanja rezidentskega statusa fizičnih oseb. Zaradi omenjene sodbe je morala Finančna uprava (v nadaljevanju: FURS) spremeniti oziroma v določeni meri omejiti svojo dozdajšnjo prakso vodenja postopkov ugotavljanja rezidentskega statusa fizičnih oseb. Iz sodbe izhaja, da se rezidentski status za namene konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja ne sme določiti vnaprej in na splošno v okviru postopka ugotavljanja rezidentskega statusa za namene Zakona o dohodnini – ZDoh-2 še pred uveljavljanjem pravic iz konvencij v zvezi s konkretnimi prejetimi dohodki.

dr. Mitja Jeraj

Inovativnost vpliva na gospodarstvo

Časi in naša konstitucija realnosti se stalno spreminjajo. Na zavedni ravni vemo, da je za takšne razmere veliko razlogov, v stroki pa vlada konsenz, da je eden izmed najdominantnejših inovativnost. Inovativnost je ključna za proces gospodarskega razvoja in bistveni element človeškega vedenja, ki vpliva na vse sfere družbene konstelacije. Inovativnost ima velik vpliv na podjetništvo, le-to pa je neposredno povezano z razvojem in z vključevanjem človeških, družbenih in kapitalskih dejavnikov. V članku proučujem inovativnost kot enega izmed glavnih pogonov podjetništva, ki vodi gospodarstvo v rast, in predstavim nekatere vidike, kako je možno z veliko mero inovativnosti zaznamovati našo kulturo in realnost.

Andrej Ivanuša

Ukradeno!

Poslovni sestanek v gostinskem lokalu je obetal dobro poslovno priložnost. Zanimiva in napeta debata je okupirala vseh pet udeležencev srečanja. Tako ni bil nihče pozoren, kaj se napleta za hrbtom enega izmed njih. Nihče ni bil pozoren, kaj počne dvojica moških, ki je sedela za sosednjo mizo.

mag. Irena Prodan

Monopoli padajo

Na podlagi opomina Evropske komisije je ministrstvo za finance začelo izvajati revizijo tistih projektov, ki so bili v finančni perspektivi 2007-2013 sofinancirani iz kohezijskih in strukturnih skladov in so vsebovali domnevno sporni kadrovski pogoj. Šlo je za zahtevo naročnikov, da morajo biti odgovorni inženirji ob oddaji ponudbe vpisani v imenik pristojne zbornice1. Pregledali so približno 300 projektov in na podlagi ugotovitev določili znesek petodstotne finančne korekcije na del sofinanciranih izdatkov pri projektu2. Ta naj bi znašala 15 milijonov evrov ali več, sredstva pa bodo morali vračati naročniki, ki so »sporni« pogoj vnesli med določila v razpisni dokumentaciji pri izvedenih projektih. Torej občine, šole, vrtci in drugi javni zavodi ter javni naročniki.

Borut Ambrožič ml., univ.dipl.prav.

Odpis dolgov sesut

Slovenski zakonodajalec je letošnje leto z Zakonom za izvedbo ukrepa odpusta dolgov omogočil, da bodo lahko za odpis dolgov zaprosili tisti upravičenci, ki jih bremenijo stari dolgovi, kot so komunalni prispevki za elektriko, plin, vodo, ogrevanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davčna bremena, stroški vrtca in šolske prehrane in vrnitev preveč nakazanih socialnih prispevkov. Deležniki tega projekta so država, lokalne skupnosti, ponudniki komunalnih storitev, zavarovalnice, banke, podjetja, centri za socialno pomoč, humanitarne organizacije in finančna uprava. Preostali, ki se mu želijo pridružiti, lahko to storijo še vse do 31. oktobra 2015. V pričujočem prispevku bo v prvem delu prikazan postopek uveljavitve te pravice, zaveze deležnikov, ki so pristopili k temu projektu. V drugem delu prispevka bodo prikazani pogledi »pro et contra« na ponujeno rešitev za prezadolžene državljane Republike Slovenije, primeri sorodne pr

mag. Sašo Stanovnik

Borzni odsev gospodarskih gibanj

Za nami je še zelo turbulenten in težaven september, ki je tudi sicer tradicionalno najslabši mesec za delniške trge. Nadaljeval se je namreč niz slabših gospodarskih podatkov iz Kitajske, kar zbuja dvome o njihovi gospodarski rasti. To posledično pri vlagateljih zbuja skrbi glede svetovnega ohlajevanja, kar se zna poznati pri dobičkih podjetij.

mag. Ivan Simič

Priznana obrestna mera

Pri vsakodnevnem delu se srečujemo s potrebo po poznavanju obrestne mere na posojila med povezanimi osebami na podlagi pravilnika o priznani obrestni meri.