Ko smo našo današnjo gostjo rubrike Pogovor, gospo Medejo Lončar, direktorico družbe Siemens, d.o.o., vprašali, kako se je kot ženksa znašla v izrazito tehnološkem podjetju na takšni poziciji, nam je odgovorila: »Sprva nisem niti verjela, da se bodo odločili za žensko, zato sem šla na razgovor za to mesto zelo sproščeno. In sem bila kar presenečena. Bil je čas, ko se je Siemens začel spreminjati, imela sem šefinjo, ki je še zdaj zelo velika pospeševalka ženskega menedžmenta. Bila sem ji zanimiva, kar pa ni pomenilo, da sem imela kaj več privilegijev. Moram reči, da ne gre za to, da bi imela kakšno posebno strast do tehnologije, saj si včasih rečem, zakaj ne delam v kakšnem kozmetičnem ali drugačnem podjetju in bi mi bilo dosti lažje in lepše.«
Glede na izjemen pomen revizije in revizorjevega zagotovila o verodostojnosti računovodskih izkazov za uporabnike smo se odločili, da današnjo številko TFL Glasnika posvetimo revidiranju računovodskih izkazov. Računovodski izkazi morajo, skladno z določbami 61. člena Zakona o gospodarskih družbah, izkazovati resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Zagotovilo, da so računovodski izkazi res skladni z navedeno določbo, se pridobi z revidiranjem.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Ga. Medeja Lončar, dvanajst let ste v raznih tehnoloških podjetjih delali na vodilnih mestih v marketingu in prodaji, od leta 2007 vodite podjetje Siemens Slovenija. Zanimiva kariera – je tehnologija vaša posebna strast ali zgolj naključje?
Medeja Lončar:
V Siemensu sem od leta 2003 in sem na začetku prevzela področje telekomunikacij. S spreminjanem Siemensa, ko je Siemens odprodajal dežele telekomunikacij, se je ponudila priložnost na tem mestu. Leta 2007 sprva nisem niti verjela, da se bodo odločili za žensko, zato sem šla na razgovor za to mesto zelo sproščeno. In sem bila kar presenečena. Bil je čas, ko se je Siemens začel spreminjati, imela sem šefinjo, ki je še zdaj zelo velika pospeševalka ženskega menedžmenta. Bila sem ji zanimiva, kar pa ni pomenilo, da sem imela kaj več privilegijev.
Moram reči, da ne gre za to, da bi imela kakšno posebno strast do tehnologije, saj si včasih rečem, zakaj ne delam v kakšnem kozmetičnem ali drugačnem podjetju in bi mi bilo dosti lažje in lepše. Morda ti tehnologija sčasoma pride tudi v kri. Res pa je, da je tudi mož elektroinženir in mi ni tuj ta način razmišljanja mojih kolegov tehnikov, po drugi strani je izziv toliko večji, ker se moraš malo bolj potruditi. Že v maloprodaji v Kovinotehni, kjer sem začela, je šlo za tehnične izdelke, nato zelo specializirane telekomunikacije v Simobilu. Veste, v tehnologiji je razvoj zelo hiter in mislim, da je to tisto, kar me vleče bolj kot ta tehnološki moment. Hitremu razvoju se moraš prilagajati in s tem rasteš tudi sam. Osebna rast pa mi je večja prioriteta kot sama pozicija; človek se mora razvijati in ohranjati osebno kondicijo.
TFL Glasnik:
Vaš izziv ni samo v tem, da iščete razvoj v tehnoloških dejavnostih, temveč tudi v vodenju neke družbe, ki je sestavni del svetovnega koncerna.
Medeja Lončar:
To je poseben izziv za tiste, ki niso nikoli delali v okolju neke multinacionalke, osebno pa menim - in ko se pogovarjam z mladimi, ki prihajajo, jim to povem - da je to zelo dobra šola. V tej šoli pridobiš nekaj sistematičnosti, procesov, saj so multinacionalke na organizacijski ravni zelo dobro organizirane, kar je njihova prednost, a tudi njihova slabost. Vse to pač prinaša toliko več administracije in neko malo večjo počasnost in togost v internih procesih. Kot vodja denimo nimaš toliko fleksibilnosti, kot bi jo imel v nekem slovenskem podjetju. Po drugi strani implementiraš neke strategije, ki so pripravljene drugje in jih moraš prilagajati na trg, kar ni vedno preprosto. Odlično pa je, da imaš dostop do vrhunskega znanja na vseh področjih: od menedžmenta do core businessa in marketinga. Vse, kar je najnovejšega na tem področju, ti je zelo hitro na voljo. Zanimivo je, da razumeš, kako poslovni svet deluje z globalnega vidika, ker si v stiku z globalnimi strategijami in v povezavi do lokalne ravni.
TFL Glasnik:
Kaj pa je naloga Siemensa v Sloveniji? Kaj lahko takšna korporacija prispeva k razvoju v Sloveniji in ali gre le za širjenje mreže?
Medeja Lončar:
Nadaljevala bi pri prejšnjem razmišljanju o delu v multinacionalki. To delo ti daje drugačen pogled na to, kako Slovenija deluje na globalni ravni, ko se zaveš tržne in siceršnje majhnosti in še bolj tega, kako hiter in fleksibilen moraš biti v primerjavi z drugimi. Mi, ki smo del multinacionalk, gledamo to iz dneva v dan in si mislimo, da bi se tudi kot država morali bolj zavedati tega, ne biti zgolj zaverovani vase, kar nam res ne pomaga.
Kar zadeva našo vlogo lokalno v Sloveniji, kjer nimamo proizvodnje in tehnološkega razvoja, smo v bistvu prodajna organizacija. Imamo pa servisne storitve in smo neka podaljšana roka korporacije pri izvedbi raznih projektov. Delamo pri zelo zahtevnih projektih in smo marsikdaj promotor in nekakšen advokat za Siemensove stranke v Sloveniji pri njihovih željah in načrtih. Slednje se mi zdi zelo pomembno, ker pri tem ne delujemo kot čisti prodajniki. V glavnem gre za prenose tehnologij in za razne inženiringe ter je koordinacija različnih partnerjev in strokovnjakov zelo pomembna.
TFL Glasnik:
Katera pa so področja, na katerih delate?
Medeja Lončar:
Zanimivo je, da smo izjemno navzoči na področju industrije: na področju avtomatizacije in pogonske tehnike delamo praktično z velikim delom slovenske industrije. Zelo smo povezani z nekaterimi velikimi dobavitelji v avtomobilski industriji, delamo v kemijski in farmacevtski industriji.
Potem imamo drugo področje, ki ga imenujemo infrastruktura in mesta, na katerem gre za železniško, torej prometno infrastrukturo. Ponujamo tehnično podporo in delujemo bolj tako, da imamo lokalne partnerje – distributerje in integratorje, ki uporabljajo naše produkte, mi pa ponudimo tehnično podporo. Vsi drugi segmenti temeljijo na podpori in ne le na prodaji, ker ne delamo na področju končnih kupcev.
Poleg omenjenega prometa delamo še pri proizvodnji, prenosu in distribuciji energije. Smo eni redkih, ki na področju energetike delamo na vseh treh segmentih, potem na segmentu tehnične opreme objektov in energetske učinkovitosti v stavbah, na teh segmentih delamo z lokalnimi parterji.
Poudarila bi in to je bistveno za nas, to nas razlikuje od konkurence: pomembna je naša lokalna navzočnost, saj večine naše tuje konkurence ni v Sloveniji. Odločili so se, da pridejo samo za projekte. Mi imamo v Sloveniji več kot sto zaposlenih, ob tem delamo z ogromno lokalnimi partnerji, kar naši kupci cenijo in nam tudi konkurenca priznava, da je to naša korporativna prednost.
TFL Glasnik:
Kako vidite to z naložbami, ki so zadnje čase v stagnaciji? Kako se Siemens sooča s tem izzivom v Sloveniji?
Medeja Lončar:
Tako kot vsi drugi. Nič nam ni lepše kot drugim, in to toliko bolj, ker je večji del našega delovanja vezan na naložbe v javnem sektorju: energetika, medicina, železniška infrastruktura. Upad naložb v Sloveniji jasno vpliva tudi na naš posel v Sloveniji in se moramo tudi mi prilagajati. Korporacije se zelo hitro prilagajajo, to sklepam tudi iz pogovorov z drugimi, ki delajo v mednarodnih podjetjih. Vsi so pod velikim pritiskom. Naša majhnost ni bila nikoli ovira, ta naša togost pa to postaja. Pomanjkanje vizije in rasti je resna težava za tuja podjetja v Sloveniji in se kar bojujemo, saj je trenutni trend v združevanju v regionalne centre, kje bodo ti centri – v Sloveniji, na Hrvaškem ali v Srbiji. Seveda je jasno, da se moramo racionalizirati, in smo že interno uvajali nekatere optimizacije v regiji.
TFL Glasnik:
Morda za konec, kakšni so načrti za naprej – vaš osebni izziv in Siemensovi načrti.
Medeja Lončar:
Moj izziv na zelo kratek rok je bil – in menim, da mi je uspelo – kako ohraniti podjetje, saj je tudi Siemens šel skozi fazo velikih sprememb glede tega, kako pokrivati določene trge. Ohranila sem firmo, lahko pa bi se nam zgodilo, da bi se močneje preoblikovala. Doživeli bomo nekaj sprememb, ampak bi rekla, da firma ostaja dovolj močna, na daljši rok pa bi se precej veselila razvoja Slovenije na vseh teh področjih. Če se bo Slovenija razvijala, bo v tem tudi del naše možnosti na področju vrhunskih tehnologij in je pred nami zagotovo kar nekaj področij, na katerih pričakujem v prihodnosti kar velik razvoj.
TFL Glasnik:
Katera področja so to?
Medeja Lončar:
Energetska učinkovitost, ne le zgradb, temveč tudi v industriji. Pred nami je zagotovo področje pametnih omrežij, kjer se bo ogromno vlagalo in kjer bi lahko bila Slovenija med hitrejšimi, saj je bila tudi do zdaj. Vedno sem bila ponosna na to, da je bila Slovenija tako hitra pri uvajanju nekaterih novih tehnologij – zdaj pa smo začeli zaostajati. Res se bomo morali nehati ukvarjati sami s seboj in začeti misliti naprej.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 57/2012) (v nadaljevanju ZGD-1), v 57. členu določa, da morajo biti revidirana:
1. letna poročila:
2. konsolidirana letna poročila.
Revizija letnega poročila mora biti izvedena najkasneje v šestih mesecih po koncu poslovnega leta. Revizor je dolžan revidirati računovodsko poročilo, poslovno poročilo pa pregledati in preveriti, ali je njegova vsebina skladna z drugimi sestavinami letnega poročila.
Revidiranje ureja Zakon o revidiranju (Zrev-2) (Uradni list RS, št. 65/2008) (v nadaljevanju Zrev-2), ki revidiranje opredeljuje kot revidiranje računovodskih izkazov, druge posle dajanja zagotovil in posle opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področja revidiranja, dajanja zagotovil in etike.
Revidiranje računovodskih izkazov je, po definiciji Zrev-2, preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja.
Zrev-2 druge posle dajanja zagotovil opredeljuje kot revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov, posle preiskovanja in druge posle dajanja zagotovil, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
Posle opravljanja dogovorjenih postopkov pa Zrev-2 definira kot storitve revizijske narave, opravljene na podlagi dogovora med revizijsko družbo in organizacijo ali kako tretjo stranko, kot so opredeljene v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov.
Revizijo, skladno z določili veljavnega ZRev-2 lahko opravljajo revizijske družbe in samostojni revizorji, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje in so vpisani v register revizijskih družb pri Slovenskem inštitutu za revizijo.
Revizor mora pri svojem delu presojati, ali je računovodsko poročilo skladno z določili Slovenskih računovodskih standardov, ki morajo biti usklajeni z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, oziroma neposredno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kadar revidiranec uporablja le-te. Revizor o svojem delu pripravi poročilo. Poročilo o dokončanem revidiranju s strokovnim mnenjem mora pripraviti in podpisati pooblaščeni revizor. Register pooblaščenih revizorjev vodi Slovenski inštitut za revizijo.
Revizorjevo poročilo mora, skladno z 2. odstavkom 57. člena ZGD-1 vsebovati:
Nadzor nad revidiranjem, torej nad revizijskimi družbami, pooblaščenimi revizorji in revizorji opravljata Slovenski inštitut za revizijo in Agencija za javni nadzor nad revidiranjem.
Osnovno pravilo, kdaj nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV pri predplačilih izhaja iz določbe petega odstavka 33. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Ur. l. RS, št. 13/11 – UPB3, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12). V primeru predplačil tako za dobave blaga kot tudi za storitve nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačil. Izjema od te določbe je določena le za predplačila, opravljena za dobave blaga, ki bodo opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena in za prenose blaga, ki jih opravi davčni zavezanec za namene svojega podjetja v drugo državo članico z oprostitvijo DDV, kar izhaja iz devetega odstavka 33. člena ZDDV-1.
To posledično pomeni, da pri izvršenih predplačilih za bodoče čezmejne storitve in za katere je dolžan plačati DDV prejemnik storitve, nastane obveznost obračuna DDV, ko je plačilo izvršeno. Na podlagi te določbe, mora davčni zavezanec, ko prejme predplačilo za bodoče storitve to poročati v rekapitulacijskem poročilu in tudi vpisati prejeto predplačilo v obrazec DDV-O, medtem ko mora davčni zavezanec, ki izvrši predplačilo in je tudi zavezanec za obračun DDV kot prejemnik storitve obračunati DDV v trenutku izvršitve plačila za bodočo storitev.
ZDDV-1 torej določa obveznost prejemnika predplačila za bodoče čezmejne storitve, da poroča o prejetem predplačilu v rekapitulacijskem poročilu (polje A6) in v obrazcu DDV-O (polje 12). Davčni zavezanec - izvršitelj predplačila za bodoče čezmejne storitve, ki je dolžan plačati DDV kot prejemnik storitev, pa mora v obračun - DDV-O (polje 32a) vpisati tudi vrednost izvršenega predplačila. Namen te določbe je v tem, da pri dobavah storitev ni fizičnega premika, ki bi ga sledili in tako lahko preprečili kakršnokoli neobdavčitev končne potrošnje, ampak ima pomembno vlogo finančni tok, zato je pomembno, da se vsako prejeto predplačilo za storitve prikaže v rekapitulacijskem poročilu in v obračunu DDV in je podlaga za obračun DDV v drugi državi članici oz. vsako izvršeno predplačilo za prejete čezmejne storitve se prikaže v obračunu DDV, v zvezi s katerimi je v Sloveniji nastala obveznost obračuna DDV.
Račun, ki ga izvajalec storitve naknadno pošlje za opravljeno čezmejno storitev se, v primeru opravljenega predplačila v celoti, ne vpiše v RP-O in DDV-O. V kolikor pa je bilo opravljeno delno predplačilo, se vpiše v rekapitulacijo poročilo in obračun DDV-O le vrednost opravljenih storitev, za katero plačilo še ni bilo opravljeno (razlika med vrednostjo po računu in opravljenim predplačilom).
Nacionalna zakonodaja omogoča izvzem dividend oziroma drugih deležev iz dobička (vključno z dohodki podobnimi dividendam razen skritih rezerv, ki niso bile predmet obdavčitve pri izplačevalcu) iz davčne osnove prejemnika. Zakon določa, da mora v primeru izvzemanja dividend iz davčne osnove davčni zavezanec, prejemnik dividend v Sloveniji, zagotavljati in na zahtevo davčnega organa predložiti ustrezno dokazilo, ki potrjuje, da je tuji izplačevalec za davčne namene rezident v državi članici v skladu s pravom te države in dokazilo o tem, da je zavezan za enega od davkov, v zvezi s katerimi se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za matične in odvisne družbe iz različnih držav članic EU v skladu z Direktivo Sveta 90/435/EGS, spremenjeno z Direktivo Sveta 2003/123/ES in Direktivo Sveta 2006/98/ES ter aktoma o pristopu novih članic. Točka c 1. odstavka 2. člena navedene direktive taksativno našteva davke, za katere se direktiva uporablja in so po vsebini korporacijski davek.
V primeru, da je tuji izplačevalec rezident za davčne namene izven EU, mora davčnemu zavezancu, prejemniku dividend v Sloveniji, ki uveljavlja izvzem dividend iz davčne osnove, predložiti potrdilo o rezidentstvu za davčne namene in ustrezno dokazilo, da je zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička (v nadaljevanju: korporacijski davek), ki je primerljiv z davkom od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji.
Zakonodaja izrecno ne predpisuje, kakšno obliko morajo imeti zgoraj omenjeni dokazi o izpolnjevanju pogojev za izvzem dividend iz davčne osnove. Kljub temu pa želimo pojasniti, katera dokazila so v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku – ZUP (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 105/06-ZUS-1, 126/07, 65/08, 47/09 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/09 popr.), 8/10) najustreznejša.
Potrdila o rezidentstvu in o zavezanosti za davek, ki jih izdaja tuj pristojni davčni organ, so javne listine, ki najbolj nedvoumno izkazujejo izpolnjevanje pogojev. V zvezi s potrdili, ki jih zavezanci pridobijo od tujih davčnih organov, želimo poudariti, da mora biti poleg rezidentstva za davčne namene na potrdilu zavezanost za korporacijski davek izrecno potrjena. Kot neustrezen primer navajamo potrdilo o rezidentstvu, na katerem sta navedena ime in oblika družbe, s katero želi zavezanec izkazati tudi zavezanost tujega izplačevalca dividend za korporacijski davek. Ob tem se predpostavlja, da bo davčni organ iz pravne oblike družbe prepoznal tudi zavezanost za davek. To ne drži, saj je zaradi posebnosti lokalnih davčnih zakonodaj lahko posamezni tuji izplačevalec dividend tudi oproščen davka ali pa ima možnost izbire obdavčitve. Ustrezno potrdilo se mora zato glasiti na ime družbe in potrjevati, da je posamezna družba zavezana za enega od zgoraj naštetih davkov iz direktive, če gre za izplačevalca iz države članice EU oziroma, da je družba zavezana za korporacijski davek, če gre za izplačevalca iz tretje države (države izven EU).
Računovodja ni jasno ločen od knjigovodje, zato se računovodje še vedno večinoma ukvarjajo s knjigovodenjem, nimajo pa dovolj časa za računovodsko predračunavanje, analiziranje in nadzorovanje. Zato notranjim uporabnikom niso na voljo računovodske informacije, računovodstvo pa izgublja pomen.
Tradicionalno pojmovanje računovodstva je omejeno na knjigovodstvo. Zato v tradicionalnem računovodstvu niso potrebni knjigovodje, ampak samo računovodje. Z razvojem računovodske stroke je bilo kmalu jasno, da vodenje kontov v poslovnih knjigah ni dovolj za potrebe notranjega poročanja. Tudi razvoj slovenske računovodske teorije je sledil temu. Že v petdesetih letih prejšnjega stoletja so bili postavljeni temelji sodobnega računovodstva, ki so računovodstvo delili na knjigovodstvo, ki vsebuje zajemanje in urejanje podatkov v poslovnih knjigah in sestavljanje računovodskih obračunov; računovodsko načrtovanje, ki zajema sestavljanje računovodskih predračunov; računovodsko nadziranje in računovodsko analiziranje, ki je namenjeno uporabnikom računovodskih informacij.
S tem, ko se računovodjo razbremeni knjigovodskih del, je njegova pozornost usmerjena v pripravo računovodskih informacij za uporabnike. Sodobni računovodja mora biti usmerjen predvsem v pripravo in posredovanje informacij za notranje uporabnike. S tem računovodstvo doseže svoj glavni namen. Klasični računovodje, ki so pravzaprav knjigovodje, so svojo pozornost namenjali predvsem zbiranju podatkov in oblikovanju informacij, ki so bile namenjene zunanjim uporabnikom. Vsebina in struktura informacij za zunanje uporabnike je predpisana, saj je bila namenjena tako imenovanemu standardiziranemu uporabniku, ki mu je potrebno razkriti določene informacije o poslovanju organizacije. Zato pri oblikovanju informacij ni potrebno veliko znanja. Takšen način prikazovanja informacij zunanjim uporabnikom računovodjem ne daje možnosti oblikovanja usmerjenih informacij za posamezne uporabnike in s tem razvoja računovodskih znanj. Danes večino računovodskih informacij za zunanje uporabnike avtomatično oblikuje računovodska programska oprema.
Opredmetena osnovna sredstva opredeljuje SRS št. 1.1 takole: »Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo, ki ga ima podjetje v lasti ali finančnem najemu ali ga na drug način obvladuje ter ga uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene in ga bo po pričakovanju uporabljalo v te namene več kot v enem obračunskem obdobju.«
Opredmetena osnovna sredstva so del dolgoročnih sredstev podjetja, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti podjetja in svojo vrednost prenašajo na poslovne učinke v obdobju, ki je daljše od enega leta.
Med opredmetena osnovna sredstva, ki so sredstva v obliki stvari, se uvrščajo:
Biološka sredstva so:
Pogoj za uvrstitev navedenih stvari med opredmetena osnovna sredstva je, da so v lasti družbe ali pridobljena s finančnim najemom. Če so pridobljena s poslovnim najemom, se ne štejejo kot sredstva najemojemalca, ampak so to sredstva najemodajalca.
V primeru, da je podjetje stvari dalo v finančni najem, le – te niso in ne spadajo med opredmetena osnovna sredstva, temveč med dolgoročne terjatve.
V bilanci stanja se med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazujejo tudi predujmi, ki pa so v knjigovodstvu evidentirani kot terjatve.
Novela zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, s katero se uvaja nov kriterij za določitev obsega zaščitene kmetije, je začela veljati 13.4.2013. Posebna ureditev dedovanja zaščitenih kmetij preprečuje drobljenje kmetij in zmanjša breme prevzemnika kmetije.
Kot je ob sprejemanju novele zakona v DZ - ta jo je potrdil 28. marca - pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Tanja Strniša, so bile spremembe zakona nujne, saj po doslej veljavnem zakonu ni bilo več mogoče voditi postopka za določitev zaščitenih kmetij.
Za to so se namreč uporabljali podatki o primerljivih površinah, ki so se izračunali na podlagi podatkov zemljiškega katastra (vrsta rabe, katastrske kulture in katastrskega razreda zemljiških parcel), ki pa se od 30. junija lani ne vodijo več.
Zato je bilo treba določiti nov način izračuna primerljivih površin. Z novelo se obseg kmetije, izražen v primerljivih površinah, računa na podlagi bonitete. Za en hektar primerljivih kmetijskih površin se šteje en hektar zemljišča, ki ima boniteto 50 točk ali več, dva hektarja do vključno 49 točk ali osem hektarjev gozda.
Spodnji prag za določitev zaščitene kmetije ostaja pet hektarjev primerljivih površin. Na novo pa se določa, da je pogoj za zaščiteno kmetijo izpolnjen, kadar imajo pretežno gozdarske kmetije, ki sicer dosegajo pet hektarjev, hkrati tudi vsaj dva hektarja primerljivih kmetijskih površin.
Novela zakona uvaja, da se zaznamki v zemljiški knjigi o zaščiteni kmetiji po uradni dolžnosti na podlagi določbe lahko tudi izbrišejo, in ne samo vpišejo. Novela tudi bolj jasno opredeljuje, katera so za kmetije manj pomembna zemljišča, ki se lahko odtujijo za izplačilo nujnih deležev.
Upravne enote tudi ne vodijo več registra zaščitenih kmetij, temveč bodo ministrstvu poročale le o stanju.
Vir: STA
Vlada je določila besedilo predloga novele zakona o državni upravi in ga posredovala državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku. Zakon o državni upravi morajo namreč uskladiti z določbami novele zakona o vladi, ki je začela veljati 14. marca, spremenila pa je strukturo vlade oz. na novo določila nekatere ministrice in ministre v vladi.
Zakon o državni upravi je treba z določbami novele zakona o vladi uskladiti najkasneje v treh mesecih od dne, ko prisežejo ministri, imenovani po tem zakonu, so navedli na Uradu vlade RS za komuniciranje (Ukom). Z novo strukturo vlade se po njihovih navedbah zagotavlja boljša operativnost in uspešnejše izvajanje nalog nove vlade.
Predlog zakona tako ureja šest ministrstev, ki so v spremenjeni strukturi. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki nadaljuje z delom z delovnimi področji ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, razen delovnega področja kulture. Kultura ima namreč zopet samostojno ministrstvo, ki opravlja naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske svobode.
Ureja tudi ministrstvo za notranje zadeve, ki izvaja tudi naloge na področju javnega sektorja, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Predlog novele zakona vsebuje tudi določitev obveznosti brezplačnega posredovanja podatkov o povračilih in drugih prejemkih iz delovnega razmerja javnih uslužbencev in funkcionarjev. Vzpostavitev tovrstne pravne podlage je nujna zaradi spremljanja stanja v zvezi z gibanjem obsega stroškov dela, kontrole izplačil proračunskih sredstev ter zagotavljanja analitičnih podlag in finančnih izračunov učinkov spreminjanja oziroma dopolnjevanje predpisov, so navedli na Ukomu.
Predlog novele vsebuje tudi spremembe na področju elektronskega poslovanja uprave. Z enotnim upravljanjem državne informatike bo, kot so prepričani na vladi, izboljšana zmogljivost komunikacijskih in informacijskih sistemov. Ti bodo uporabnikom znotraj državne uprave nudili "učinkovito podporo pri sprejemanju odločitev in optimalnemu izvajanju nalog v nacionalnem in mednarodnem okolju na osnovi gospodarnega, zanesljivega in varnega dostopanja do podatkov ter povezljivosti". Istočasno bo državljanom in gospodarskim subjektom omogočen učinkovit, zanesljiv in enostaven dostop do storitev.
Vir: STA
Tokrat smo namesto zakona meseca za vas izbrali v zadnjem času zelo aktualno uredbo.
V mesecu APRILU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njene pretekle verzije.
O uredbi:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 10.4.2013 - 16.4.2013 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 2 novosti | 5 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 10.4.2013 - 16.4.2013 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 5 novosti | 3 novosti | 8 novosti | 1 novost | 1 novost | 6 novosti |
2. UPRAVNO PRAVO | 3 novosti | 1 novost | 1 novost | ||||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | 2 novosti | |||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 2 novosti | 7 novosti | 1 novost | 11 novosti | 6 novosti | |
5. JAVNE FINANCE | 4 novosti | 11 novosti | 2 novosti | 1 novost | 10 novosti | 8 novosti | |
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 7 novosti | 21 novosti | 2 novosti | 1 novost | 13 novosti | 2 novosti | |
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 3 novosti | 2 novosti | 20 novosti | |||
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 2 novosti | 4 novosti | 1 novost | 3 novosti | 2 novosti | ||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | |||||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 2 novosti | 2 novosti | 1 novost | ||||
11. OBČINE | 106 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .