Številka 1, letnik VI
12. januar 2016

Facebook Twitter
TFL Glasnik

Če je ženska v Sloveniji lepa ali urejena, jo zelo hitro označijo s takšnimi in drugačnimi grdimi vzdevki. Tako pravi Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy, naša prva letošnja sogovornica. Kljub rosnim 27 letom ima za seboj že zavidljivo kariero: od tega, da je akademsko izobražena baletka, do tega, da je diplomantka Gea Collegea – poslovne fakultete, modna oblikovalka, voditeljica mnogih prireditev, stilistka in oblikovalka notranjih prostorov. Ima tudi lastno blagovno znamko, ustvarja modne kataloge, fotografije z lastnimi kreacijami.

V pravnem članku nam dr. znanosti Danijela Frangež predstavlja prispevek z naslovom Priznanje kaznivega dejanja v primerih spolnih zlorab otrok - rezultati raziskave. Raziskava je bila izvedena v Sloveniji v dveh delih, in sicer v letih 2010 in 2011. V prvem delu je bilo s pregledom policijskih spisov analiziranih 70 naključno izbranih primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, iz leta 2003.

V današnji Temi tedna nam Silva Koritnik Rakela iz Izobraževalne hiše Cilj predstavlja članek z naslovom Spremenjen obvezni kontni okvir in priporočeni kontni načrt. Na zadnji dan lanskega leta smo dobili še zadnjo zakonsko podlago za računovodenje v letu 2016, Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, katerega uporaba je obvezna od 1.1.2016 dalje. Na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo pa je bil 5.1.2016 objavljen tudi Priporočeni enotni kontni načrt, katerega uporaba je neobvezna.

Vabljeni k branju!

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy: Spogledovanje s svetovno modno sceno

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy

TFL Glasnik:
Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy ima pri šele 27 letih za seboj že zavidljivo kariero: od tega, da je akademsko izobražena baletka, do tega, da je diplomantka Gea Collegea – poslovne fakultete, modna oblikovalka, voditeljica mnogih prireditev, stilistka in oblikovalka notranjih prostorov.
Na kaj ste v svoji karieri najbolj ponosni?


Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy:
Dejansko sem ponosna na čisto vse, kar sem dosegla v življenju, ker me je to pripeljalo do te stopničke v življenju, na kateri sem, da počnem to, kar želim, in da v tem uživam. Moja prva ljubezen je bila balet, moja druga ljubezen pa moda. Ob koncu osnovne šole sem že bila v srednji baletni šoli, želela pa sem se vpisati na srednjo šolo za oblikovanje, a je bila težava, ker je bil tam pouk v izmenah, zaradi česar je bilo nemogoče, da bi združila baletno šolo, ki je bila popoldne, z oblikovno, tako da je prevladala moja prva ljubezen. Usoda je potem poskrbela, da je prišla v ospredje moja druga ljubezen, to je moda, ki je zdaj moja prva in edina ljubezen. Kljub devetnajstim letom klasičnega baleta sem na to zelo ponosna in verjamem, da me je to pripeljalo tudi do tega, da sem zdaj v modi, vztrajna perfekcionistka v iskanju neke popolnosti, ker sem prepričana, da te samo to dela vedno boljšega, da si enkrat lahko rečeš: super.

 

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy

 

TFL Glasnik:
Ko sem vas prvič videla, sem osupnila nad vašo lepoto. Verjetno nisem edina, zato me zanima, kako se spopadate s tem. Ljudje se vas verjetno ustrašijo in stopijo korak nazaj.

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy:
Najprej najlepša hvala za kompliment, ker menim, da največ šteje, če da tak kompliment ženska. Sem človek, ki je v svojem bistvu zelo dober, prikupen, odprt, ampak moram začutiti neko energijo s človekom. Dokler ne poznam človeka dovolj dobro, da bi ga spustila k sebi, me definirajo, da sem zelo hladna, tudi zoprna, ko pa me spoznajo, so zelo presenečeni. To je ta moj neki zid … Morda je posledica lepota, no, tudi lepota je zelo relativna, a pogosto so me prizadeli tako moški kot ženske. Če je ženska v Sloveniji lepa ali urejena, jo zelo hitro označijo s takšnimi in drugačnimi vzdevki, v tujini pa je zelo zaželeno, da je ženska urejena. Veliko hodim v ZDA in tam zares ne skoparijo s pokloni. Presenečena sem in se moram navaditi njihovega načina. Kadar vidim lepo žensko, tudi sama zelo rada rečem: vau, kako si pa ti lepa. Zakaj ne, če s tem nekomu polepšaš dan. Moje načelo in načelo moje blagovne znamke je, da ni lepih in grdih ljudi, so samo urejeni, neurejeni in tisti z zelo dobrim stilom. Menim, da je lahko čisto vsak tak kot hollywoodske rdeče preproge, če najde svoj užitek v modi in si dovoli v njej ustvarjati. Umetnost mi je blizu zaradi klasičnega baleta in je moda dejansko najdostopnejša oblika umetnosti, ki se jo lahko gre vsak, vprašanje je le, ali mu je to v užitek ali ne.

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy

 

TFL Glasnik:
Drugič sem osupnila, ko sva se začeli pogovarjati. Koliko ljudi pa vas sploh ima priložnost spoznati, tako kot sem vas jaz. To kar izžarevate. Saj imate pri 27 letih lastno blagovno znamko, ustvarjate modne kataloge, fotografije z lastnimi kreacijami, kar pa ni več kar tako. Najpomembnejši se mi zdita strast in ljubezen do mode.

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy:
Res je. Največja inspiracija so pravzaprav stranke. Ženske, ki pridejo k meni, me najbolje in najprej spoznajo, ker mislim, da mora nastati neka intima. Ko pride stranka k tebi, jo preštudiraš, njeno postavo, jo zmeriš, jo vidiš skorajda golo – pogosto se pošalim, da bi bil marsikateri moški rad na mojem mestu. Stranke me dobijo celo, ker tudi jaz dobim praktično njih cele z vsemi njihovimi strahovi, željami in negotovostmi. V odnosu med oblikovalcem ali stilistom in stranko gre vedno za nekakšen intimen odnos ob stoodstotnem zaupanju.«

 

TFL Glasnik:
Koliko je v Sloveniji v resnici trga za kreativnost na takšni ravni, kot jo gojite vi?

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy:
Za zdaj sem zelo zadovoljna z obsegom dela, da lahko imam osebni pristop. To je tisto, kar zmorem. Če bi šla v tujino na večji obseg, potem ne bi mogla biti več osebno vpeta v vsak korak od nabave do prodaje, kar praktično počnem zdaj. To je težava oblikovalcev na majhnih trgih, ker vse delaš sam.

Ob takšnem velikem vozu vsega mi je vendarle všeč ta osebni stik s stranko, da lahko naredimo kaj unikatnega, tako imenovane custom made izdelke. Za zdaj trg v Sloveniji je. Šla bi tudi na veliko, kar je, roko na srce, moja želja v prihodnje, da vidim svoje trgovine v Parizu, Londonu, New Yorku, vendar vse ob svojem času. Sem strahotno previdna.«

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy

 

TFL Glasnik:
Dovolili ste mi vstop v vašo intimo, v vaš dom, in sem bila očarana, vendar ne morem mimo vprašanja, kaj sploh še počnete v Sloveniji. To je raven za kam drugam.

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy:
Če se spet vrneva k baletu. Tri leta sem študirala in živela v Amsterdamu. Prvi mesec je bilo vse super. Bila sem svobodna kot ptiček, brez mame in očeta, ko pa so prišle prve težave, sem videla, da sem samo tujec v neki veliki deželi. Takrat sem ugotovila, da to ni zame, in sem si zelo želela domov. Zelo veliko potujem, moj partner tudi zelo veliko potuje zaradi službe, pridružim se mu, če le lahko. Če bi mi nekoč steklo na polno, se vidim, da imam denimo stanovanje v New Yorku, Parizu ali Londonu, a tudi stalno stanovanje v Ljubljani, saj moram videti in vedeti, da lahko pridem nazaj domov, v svoj dom, kjer natančno vem, kje je kaj. Moj dom v Sloveniji. Kadar koli.

Vendar pravim, da je vse vendarle povezano s financami, da pridejo vlagatelji in kapital, sam pa moraš biti dovolj zrel, da spustiš noter nekoga, ki bo vodil posel, ti boš pa samo oblikoval. Da se to zgodi, potrebujem velikega vlagatelja, da mi to odtehta tisti del, ki bi ga izpustila iz rok. Ničesar pa nočem obešati na veliki zvon, sploh ne pogovorov, ki že potekajo. Pomembno je, da jaz verjamem vase.

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy

 

TFL Glasnik:
Svet mode je teža sveta. Konkurenca je ogromna.

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy:
Sploh na svetovnem trgu. Danes smo znova prišli do tega, da se skozi modo kaže statusni simbol. V tem ne vidim nič slabega. V 90. letih prejšnjega stoletja se je morala glamurozna moda umakniti smernicam, ki so na drage blagovne znamke gledale malodane zviška, zaničevalno in s prezirom. Bolj si bil cunjasto oblečen ali, bolje rečeno, oblečen 'ne izstopam iz povprečja', bolje je bilo. Danes se stvari počasi vračajo na svoje mesto. Trend je mešati 'high street' s 'high end' oblačili, kar je zagotovo najboljša kombinacija.

 

TFL Glasnik:
V Sloveniji ali tudi sicer po svetu?

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy:
Tudi v svetu. V Sloveniji je pa že tako, da je ogromno žensk, ki so zelo bogate in kupujejo v tujini, in to pretežno le uveljavljene blagovne znamke. To ni slabo, je celo dobrodošlo, vendar so ti nakupi pogosto pogojeni z ruskim sindromom, kot ga sama rada poimenujem: toliko časa smo bili zaprti, da nismo vedeli za marsikaterega velikana iz sveta mode. Zdaj, ko to imamo, radi posegamo po dragih uveljavljenih znamkah le zato, da se vidi ... S tem ni nič narobe, tudi jaz sem vse štipendije in zaslužke dajala v drage torbice uveljavljenih blagovnih znamk in sem si mislila, zakaj bi kupila torbico neznanega oblikovalca, katerega torbica mi je sicer bolj všeč, vendar ima enako ceno kot Guccijeva, ko pa lahko imam torbico znamke Gucci.

Zdi se mi, da veliko Slovenk razmišlja tako. Da prerastemo ta ruski sindrom, je treba dozoreti. Zelo sem srečna, da že imam kar nekaj strank, ki imajo, kar želijo, a tudi nekaj mojih torbic. Preprosto zato, ker so jim všeč. S takšnimi strankami ima še ne svetovno znana blagovna znamka možnost, da se razvije v modnega giganta. To je naravni, organski proces, skozi katerega so nekoč šle tudi znamke, kot so LV, Gucci, Hermes, Chanel ... Mnogo Slovenk je modno ozaveščenih, imajo tudi dobro dodelan osebni slog, niso pa še vse odvrgle vseh kompleksov.

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy

 

TFL Glasnik:
Torej se stanje izboljšuje, da o hrvaških in srbskih ženskah ne govorimo. Jih bomo Slovenke glede odnosa do mode kdaj dohitele?

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy:
Ne vem, ali jih bomo kdaj dohitele, tudi zaradi same percepcije, kako dojemamo modo in lepe (urejene!) ženske, zato bo Slovenka vedno previdna, da z videzom ne bi preveč izzivala neželenih komentarjev, da ne bi preveč izstopala. Zmerljivke na račun lepih žensk, češ … Da ne rečem, kaj slišim, to je problem Slovencev.

Spomnim se prvega letnika na Gei, ko smo se predstavili in nam je profesor na koncu rekel: če bi bili v Ameriki, bi se vsak ob predstavljanju pohvalil, koliko konjičkov ima, kaj vse je v življenju dosegel. Ne pa tako kot vi: živijo, sem Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy, stara sem toliko in toliko let, končala sem baletno akademijo v Amsterdamu. V tem je ta razlika. Biti korekten, priden in ne izstopati, saj boš tako najlažje krmaril skozi življenje. Slovenci imam radi našo cono udobja.

 

TFL Glasnik:
O načrtih za prihodnost ste povedali že marsikaj. Imate še kaj dodati? Kdaj vas bomo videli na svetovni sceni?

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy:
Ničesar ne bom napovedovala. Eden naslednjih ciljev so čevlji. V moji kolekciji to manjka, vendar moraš za dober razvoj čevljev po kopita v Italijo, naših starih čevljarjev pač ni več veliko. Želim pa se in se tudi res spogledujem z idejo o oblikovanju dragocenega nakita.

 

TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje: kaj je vaše sporočilo Slovencem?

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy:
Naj se imajo radi. Če bodo imeli radi sebe, bodo imeli radi druge. Naj ne obsojajo, naj se navadijo sprejemati, in bomo živeli bolje.

Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Osebni arhiv Jerneja Podbevšek Zhembrovskyy

Priznanje kaznivega dejanja v primerih spolnih zlorab otrok – rezultati raziskave

dr.znanosti Danijela Frangež, docentka za kriminologijo in predstojnica Katedre za kriminalistiko na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.

piše: dr. znanosti Danijela Frangež, docentka za kriminologijo in predstojnica Katedre za kriminalistiko na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru

V prispevku predstavljamo ugotovitve raziskave o priznanju kaznivega dejanja v primerih spolnih zlorab otrok. Raziskava je bila izvedena v Sloveniji v dveh delih, in sicer v letih 2010 in 2011. V prvem delu smo s pregledom policijskih spisov analizirali 70 naključno izbranih primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, iz leta 2003. V drugem delu pa smo z usmerjenim skupinskim intervjujem tožilcev in kriminalistov pridobili vpogled v prakso odkrivanja spolnih zlorab otrok.

Ugotovitve raziskave kažejo, da na rezultat sojenja obtoženčevo priznanje ne vpliva pomembno. V predkazenskem postopku je kaznivo dejanje priznalo 19 % osumljenih; od tega jih je v kazenskem postopku priznanje ohranilo 62 %, eden pa je kaznivo dejanje priznal šele v kazenskem postopku. Od osmih primerov, pri katerih so osumljenci oziroma obtoženci dejanje priznali in priznanje ohranili ves čas postopka, so v štirih kaznivo dejanje storili mladoletniki; dva od teh sta dejanje priznala le delno, kar pomeni, da sta priznala storitev, dejanje pa sta poskušala omiliti in nista priznala nekaterih oblik, o katerih je poročala žrtev. Prav tako sta poskušala v postopku prikazati, da se je zloraba zgodila le nekajkrat, čeprav je žrtev poročala o večji intenziteti. Od osmih obtožencev, ki so v kazenskem postopku dejanje priznali, so bili štirje obsojeni, štirim (mladoletnikom) pa je bil izrečen vzgojni ukrep.

1 UVOD

Zlorabljanje otrok je prisotno že od nekdaj. Je problem družbe in ne zgolj problem posameznika ali posamezne družine ter dejstvo, ki je v današnji tehnološko napredni civilizaciji še kako resnično in prisotno. Otroci so lahko žrtve različnih oblik nasilja. Med drugim lahko doživljajo fizično nasilje, so psihično trpinčeni ali spolno zlorabljeni. Posamezne oblike nasilja nad otroki se med seboj ne izključujejo in se lahko dogajajo sočasno. Pri zlorabah otrok imajo pomembno vlogo socialni in kulturni vzorci ter stereotipi v družbi (United Nations Secretary-General, 2006), ki lahko zmanjšujejo problem zlorabe ter zavirajo procese odkrivanja, preiskovanja in dokazovanja. Hkrati so naklonjeni storilcem in z različnimi izgovori opravičujejo njihovo vedenje. Tomorijeva (1997) navaja, da je obdobje zadnjih treh desetletij sicer čas izginjanja tabujev, vendar je ravno nasilje nad otroki še vedno med tistimi tabuji, k v ljudeh vzbujajo neugodje in odpor. Mnogi namreč zaradi neznanja, strahu in nezanimanja še vedno odvračajo poglede od te teme.

Z ratifikacijo Konvencije o otrokovih pravicah (1989) in Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (1996) ter s podpisom Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo (2007) se je tudi Slovenija pridružila državam, ki otrokom priznavajo posebno varstvo, zaščito ter spoštovanje njihovega dostojanstva. Določbe konvencij opredeljujejo pravice otrok, med katerimi so tudi zaščita otrokove osebnosti, zaščita otroka pred nasilnimi dejanji ter preprečevanje spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok.

2 METODE RAZISKOVANJA IN ZBIRANJE PODATKOV

Raziskava, pri kateri smo uporabili kvantitativne in kvalitativne raziskovalne metode (Đurić, Popović Ćitić in Meško, 2010; Ragin, 2007; Vogrinc, 2008; Yin, 2011), je bila v dveh delih izvedena v Sloveniji, in sicer v letih 2010 in 2011. V prvem delu smo s pregledom policijskih spisov analizirali 70 naključno1 izbranih primerov spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, iz leta 2003. V drugem delu smo z usmerjenim skupinskim intervjujem tožilcev in kriminalistov pridobili vpogled v prakso odkrivanja in preiskovanja spolnih zlorab otrok.2

Za zajemanje podatkov je bil izdelan uporabniški vmesnik v okolju Microsoft Access, na katerega je bilo povezano podatkovno skladišče v Microsoft SQL strežniku 2008. Nekatere analize in statistične obdelave so bile opravljene v Microsoft SQL Server Management Studiu 2008 v Transact SQL jeziku, ki ga uporablja SQL Server, binomske neparametrične teste oz. teste deležev, s katerimi preizkušamo domnevo o strukturnem deležu, pa smo izvedli v programu SPSS. Pridobljene rezultate smo ponekod obrazložili z analiziranimi primeri spolnih zlorab otrok, ki so v interpretaciji oštevilčeni z interno številko (med 1 in 70), ki je bila primeru določena pri analizi posameznega spisa.

Omejitve raziskave so bile predvsem pomanjkanje podatkov v nekaterih policijskih, tožilskih in sodnih spisih ter neudeležba sodnikov na usmerjenem skupinskem intervjuju.

Članek je iz zbornika Osebni dokazi v teoriji in praksi, April 2015, Univerza v Mariboru - Fakulteta za varnostne vede.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Spremenjen obvezni kontni okvir in priporočeni kontni načrt

univ. dipl.ekon. Silva Koritnik Rakela

piše: univ. dipl. ekon. Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj

Na zadnji dan lanskega leta smo dobili še zadnjo zakonsko podlago za računovodenje v letu 2016. V Uradnem listu RS je bil objavljen Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, katerega uporaba je obvezna od 1. januarja 2016 dalje. Na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo pa je bil 5.1.2016 objavljen tudi Priporočeni enotni kontni načrt, katerega uporaba je neobvezna. In kakšne so spremembe?

Kaj je kontni okvir

V vlogi uporabnikov računovodskih informacij imamo opravka s petimi gospodarskimi kategorijami, ki se vključijo v dva temeljna računovodska izkaza: bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. V bilanco stanja spadajo sredstva, obveznosti in kapital, medtem, ko so prihodki in odhodki vključeni v izkaz poslovnega izida.

Računovodstvo predstavlja jezik poslovnega sporazumevanja. Računovodje pri knjiženju poslovnih dogodkov uporabljajo za evidentiranje vsebinsko enakih transakcij šifro konta (računa), kot najnižjo računovodsko dimenzijo. Vsi konti so urejeni v razrede, skupine in podskupine in razvidni v strnjeni vsebini v kontnem okviru, v nadrobni vsebini pa v kontnem načrtu.

Kontni okviri praviloma niso v domeni pravnega reda države. V posameznih državah so strokovne organizacije tiste, ki pripravijo kontni okvir. Obstajajo tudi države, kjer kontni okvir ni zakonsko predpisan in je ta ureditev celoti prepuščena podjetjem. Druga skrajnost pa so države, v katerih je zakonsko predpisan kontni načrt v obliki večmestnih kontov. Slovenija spada med države v kateri je obvezna uporaba kontnega okvira – torej prvi dve številki v šifri konta.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 54. členu zakona (Splošna pravila o računovodenju) določa razrede kontov od 0 do 9 ter skupine kontov od 00 do 99, medtem ko poimenovanje razredov in skupin ter podrobnejšo členitev določa Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo. Spremembe kontnega okvira morajo biti objavljene v Uradnem listu RS.


Iz spodnje tabele je razvidno, da v kontnem razredu 0, 1, 3, 6 spremljamo sredstva, v razredu 2 in 9 obveznosti do virov sredstev, razred 4 je namenjen stroškom, razred 7 služi za spremljanje prihodkov in odhodkov in v razredu 8 ugotavljamo poslovni izid. Razred 5 je prost in služi potrebam podjetja, velikokrat pa se uporablja za spremljanje stroškov po naložbenih mestih odgovornosti. Iz primerjave med novim in starim kontnim okvirom je razvidno, da razlik ni veliko. V tabeli so v stolpcu za leto 2016 navedene samo skupine pri katerih je prišlo do sprememb.

Spremembe kontnega okvirja

 

In kaj je kontni načrt?

Na osnovi kontnega okvira sestavi organizacija svoj kontni načrt. Kontni načrt zajema seznam kontov, ki jih uporablja posamezna organizacija (podjetje, zavod, društvo,...) v svojem računovodstvu. Kontni načrt sestavi vsaka organizacija samostojno, z upoštevanjem kontnega okvira. Vsak konto ima svoj znak (šifro) in ime. Pri knjigovodskem evidentiranju poslovnih dogodkov računovodje uporabljajo šifro konta, ki omogoča nadaljnjo računalniško obdelavo – seštevanje kontov znotraj posameznih postavk za potrebe zunanjega poročanja, pa tudi za notranje potrebe.

Številčno označevanje kontov temelji na decimalni klasifikaciji, kjer je vsaka enota razdeljena na do deset manjših enot. Koliko mest ima šifra konta, je odvisno od potreb podjetja. Priporočeni kontni načrt, ki ga v Sloveniji objavlja Slovenski inštitut za revizijo, uporablja večina podjetij v Sloveniji. V tem kontnem načrtu so objavljeni temeljni konti (trimestni konti).

V štirimestnem kontnem načrtu, ki je najpogostejši v slovenskih podjetjih imamo torej naslednje šifre:

  • Razredi kontov od 0 do 9,
  • Skupine kontov od 00 do 99
  • Temeljni konti od 000 do 999
  • Razčlenitveni (analitični) konti od 0000 do 9999.

Primerjava kontnega načrta 2016 s kontnim načrtom veljavnim v letu 2015 je na voljo na spletni stani Izobraževalne hiše Cilj.

1.0 SPLOŠNO

Stopnje prispevkov določa Zakon o prispevkih za socialno varnost - ZPSV, za določene zavarovance pa so stopnje prispevkov določene v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 in Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - ZZVZZ.

Prispevke pobira Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS). Način obračuna in plačila prispevkov ter roke za obračun in plačilo prispevkov določa Zakon o davčnem postopku - ZDavP-2.

Fizične osebe so v obvezno socialno zavarovanje v Republiki Sloveniji vključene iz naslova svojega statusa ali delovne aktivnosti, na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja obveznega socialnega zavarovanja, in sicer:

Prijave v obvezno socialno zavarovanje se vlagajo pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Navedeni zakoni določajo tudi:

  • osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost (v nadaljevanju: prispevki),
  • vrste prispevkov, ki se plačujejo za posamezne zavarovance,
  • zavezance za plačilo prispevkov.

Podrobneje je plačevanje prispevkov opisano v nadaljevanju, po posameznih kategorijah zavarovancev.


2.0 PRISPEVKI ZA DELAVCE V DELOVNEM RAZMERJU

Delavca v delovnem razmerju je v obvezno socialno zavarovanje dolžan prijaviti delodajalec. Hkrati mora delodajalec delavcu izročiti fotokopijo prijave v zavarovanje.

2.1 Osnove za plačilo prispevkov
Prispevki za delavce v delovnem razmerju se plačujejo od naslednjih osnov:

  • plača in nadomestilo plače v celotnem izplačanem znesku; za delavce, napotene na delo v tujino (detaširane delavce): plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji,
  • povračilo stroškov v zvezi z delom, v delu, ki presega s predpisom vlade - Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja - določen znesek,
  • odpravnine ob upokojitvi in solidarnostne pomoči, v delu, ki presegajo s predpisom vlade določen znesek,
  • bonitete in odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v znesku, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina,
  • znesek premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina,
  • znesek regresa za letni dopust v delu, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec,
  • vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja.


Najnižji znesek osnove za prispevke za delavce v delovnem razmerju znaša:

  • v letu 2013 in 2014: minimalna plača,
  • v letih 2015 – 2017: znesek 52 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (v nadaljevanju: PP),
  • v letu 2018: 54 % PP,
  • v letu 2019: 56 % PP,
  • v letu 2020: 58 % PP,
  • v letu 2021: 60 % PP.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: pojasnilo FURS

Od nove davčne reforme bodo imeli največ država in notarji

Ministrstvo za finance je 10. novembra 2015, to je le štirideset dni pred iztekom leta, na svoji spletni strani objavilo predlog sprememb zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, pravilnika o izvajanju zakona o davčnem potrjevanju računov, pravilnika o izvajanju zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in za povrh še novi predlog zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti zaposlenih. V nadaljevanju vam predstavljam najpomembnejše spremembe.

SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONA O DOHODNINI

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini je usmerjen na tri področja, in sicer:

  • davčne olajšave za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost,
  • dobički iz kapitala,
  • lestvica za odmero dohodnine.

Davčne olajšave za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost

S predlogom zakona se za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ukinja olajšava za zaposlovanje in olajšava za donacije političnim strankam.

Davčna olajšava za zaposlovanje je po mnenju ministrstva za finance samo ena izmed številnih spodbud za delodajalce, ki zaposlujejo, pri čemer davčne olajšave niso odločujoče pri odločitvi delodajalca o zaposlitvi. Zavezanec, ki ima na dan začetka uporabe tega zakona pravico do zniževanja davčne osnove, jo lahko znižuje pod pogoji in do poteka obdobja iz 61.a člena ZDoh-2.

Ukinitev možnosti koriščenja olajšave za donacije za zneske izplačil političnim strankam sledi spremembi zakona, ki ureja politične stranke, s katerim je bila uveljavljena prepoved financiranja političnih strank tudi s strani samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost.

Višina olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj se znižuje z zdajšnjih 100 odstotkov na 50 odstotkov zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj v davčnem letu. Višina olajšave za vlaganje se znižuje z zdajšnjih 40 odstotkov na 20 odstotkov vloženega zneska v opremo in v neopredmetena dolgoročna sredstva v davčnem letu. Podobno velja tudi za vlaganje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost.

V vsebinsko opredelitev teh treh olajšav se ne posega, kar pomeni, da na neizkoriščene zneske olajšave do začetka uporabe novele zakona ta sprememba ne vpliva.

Dobički iz kapitala

Predlaga se črtanje prvega odstavka 96. člena, s katerim je določena oprostitev dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega po 20 letih imetništva kapitala. To pomeni, da se bo po novem plačevala dohodnina tudi od dobička iz kapitala v vseh primerih.

Predlaga se tudi črtanje drugega odstavka 132. člena zakona, po katerem se stopnja dohodnine od dobička iz kapitala, ki se po prvem odstavku 132. člena zakona plačuje po stopnji 25 odstotkov, znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih petih letih imetništva kapitala 15 odstotkov, po dopolnjenih desetih letih imetništva kapitala 10 odstotkov in po dopolnjenih 15 letih imetništva kapitala 5 odstotkov. S predlagano spremembo bi se torej določilo, da bi se dohodnina od dobička iz kapitala plačevala po stopnji 25 odstotkov ne glede na obdobje imetništva kapitala. To pomeni, da se stopnja z daljšanjem obdobja imetništva kapitala ne bi več zniževala. Ker različna obdobja imetništva kapitala tako po novem ne bi več vplivala na višino stopnje dohodnine, ki se plačuje od dobička iz kapitala, se predlaga tudi črtanje četrtega odstavka 97. člena zakona, s katerim je določen način razdelitve letne pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala med posamezna obdobja imetništva kapitala.

S črtanjem 5. točke drugega odstavka 96. člena se predlaga tudi odprava oprostitve plačevanja dohodnine od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo deleža, pridobljenega na podlagi naložb tveganega kapitala v družbo tveganega kapitala, ustanovljeno v skladu z zakonom, ki ureja družbe tveganega kapitala.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: revija Denar - Tomaž Kuralt

1 UVOD

V Kodeksu načel notranjega poročanja so podrobno opredeljena splošna načela o informiranju v okviru notranjega poročanja, načela notranjega poročanja za potrebe vseh poslovnih funkcij in načela notranjega poročanja za upravljavce in nadzorne organe, iz vseh vidikov, kar v celoti velja tudi za poročanje v družbi, ki posluje v razmerah prisilne poravnave. Poleg že obravnavanih načel notranjega poročanja pa so za poslovanje v razmerah prisilne poravnave značilne določene posebnosti, ki so odraz vpliva poslovnega okolja, zakonskih predpisov in notranjega delovanja družbe.

Namen prispevka je izpostaviti in opredeliti posebnosti notranjega poročanja v razmerah prisilne poravnave, kot osnovo za oblikovanje enega od poglavij Kodeksa načel notranjega poročanja.

Notranje poročanje pri poslovanju v razmerah prisilne poravnave je proces, ki mora povezati in združiti informacije v okviru notranjega poročanja vseh delujočih poslovnih funkcij družbe, ter zadovoljiti informacijske potrebe vodstva družbe, upravitelja prisilne poravnave in dveh nadzornih organov družbe, to sta nadzorni organ družbe, določen v aktih družbe in upniški odbor, ki ga imenuje pristojno sodišče.

V prispevku ne bomo obravnavali vsebinske ustreznosti poročanja in informacijskega vidika poročanja upravitelju prisilne poravnave in sodišču, ki je normativno urejeno in določeno z ZFPPIPP. Okvirno bomo predstavili vlogo upniškega odbora in upravitelja prisilne poravnave zaradi njunih pristojnosti, ki pomembno vplivajo zlasti na poslovodni in informacijski vidik notranjega poročanja v razmerah prisilne poravnave.

2 IZHODIŠČA NAČEL NOTRANJEGA POROČANJA PRI POSLOVANJU V RAZMERAH PRISILNE PORAVNAVE

Notranje poročanje v razmerah prisilne poravnave temelji na splošnih načelih notranjega poročanja in načelih notranjega poročanja za potrebe poslovnih funkcij in za nadzorne organe, ki so že bila obravnavana na prvi in drugi konferenci notranjega poročanja. Pri notranjem poročanju v razmerah prisilne poravnave je treba smiselno upoštevati načela analiziranja in načela o notranjem poročanju, ki so opredeljena v Kodeksu (poglavja 1 do 22) in jih v tem prispevku ne obravnavamo, omejitve delovanja vodstva družbe in zahteve zakonodajalca o poročanju glede na določbe ZFPPIPP.

Dejavnikov in vzrokov, da družba posluje v razmerah prisilne poravnave je običajno več, vendar so pomembni dejavniki in vzroki vedno tudi v družbi sami. Značilnosti so okrnjeno delovanje najmanj ene temeljne poslovne funkcije, okrnjena kadrovska struktura, odsotnost ustreznih informacij za potrebe odločanja in ukrepanja, posledično neustrezno spremljanje poslovanja. V družbi se izvaja postopek sanacije zlasti za odpravo notranjih vzrokov, ki so povzročili prisilno poravnavo ali pa so posledica takšnega stanja. Sem nedvomno sodijo tudi procesi notranjega poročanja.

Temeljna značilnost take družbe je nujnost vzpostavljanja delovanja vseh potrebnih poslovnih funkcij in učinkovitejšega sistema spremljanja poslovanja ter s tem povezanih procesov notranjega poročanja. Pri tem je cilj zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ter ustreznega poplačila upnikov. Navedeno pomeni, da je treba za zagotovitev ustreznega informacijskega sistema, zlasti za potrebe odločanja in ukrepanja, aktivirati ali vzpostaviti vse procese notranjega poročanja, ki jih družba potrebuje za uspešno delovanje.

Poročanje za nadzorne organe in ki vpliva na vse procese notranjega poročanja je za družbo, ki deluje v razmerah prisilne poravnave, normativno urejeno. Zakon zavezuje družbo k izdelavi poročil v določenem roku in v določeni vsebini. V nadaljevanju obravnavamo dodatna izhodišča in poudarjamo tiste zakonske določbe, ki pomembno vplivajo na procese notranjega poročanja v takih razmerah.

Ta so zlasti:

  1. določbe ZFPPIPP, ki bistveno vplivajo na celoten proces notranjega poročanja v času pred uvedbo postopka prisilne poravnave;
  2. določbe ZFPPIPP, ki bistveno vplivajo na informacijski vidik notranjega poročanja v času trajanja postopka prisilne poravnave;
  3. nadzorstvena funkcija upravitelja prisilne poravnave in nadzorstvena funkcija upniškega odbora zaradi zakonskih omejitev pristojnosti nadzornega organa družbe v času trajanja postopka prisilne poravnave.

Za uvedbo postopa prisilne poravnave je treba pripraviti ustrezno dokumentacijo, kar zahteva celovitost procesov notranjega poročanja. To je proces zbiranja in povezovanja že oblikovanih informacij ter njihovo podajanje za znan namen, tj. za pripravo sanacijskega načrta z načrtom finančnega prestrukturiranja. Vsebina dokumentov in poročil za uvedbo postopka prisilne poravnave je sicer normativno urejena, vendar je predpisan le osnovni okvir. Družba je morala upnikom razkriti svoj finančni položaj ter jim dati vse informacije, potrebne za presojo o insolventnosti in, ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja zagotovila kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost ter upravičila namen postopka prisilne poravnave.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: revija Poslovodno računovodstvo -  uni.dipl. ekon. Branka Babič

Če želimo obravnavati odličnost finančne funkcije, jo moramo najprej opredeliti. Gre za eno temeljnih poslovnih funkcij, katere osnovni cilj je zagotavljanje plačilne sposobnosti združbe. Razlikovati jo moramo od računovodstva, ki je osnova informacijskega sistema in oblikuje informacije za potrebe vseh temeljnih poslovnih funkcij, torej tudi za finančno funkcijo. Prav tako jo moramo razlikovati od finančnega vidika celotnega poslovanja združbe, ki ga razumemo s finančnim poslovanjem.

Odličnost po osnovni opredelitvi pomeni preseganje pričakovanj in je pomemben kazalec poklicne skrbnosti. Odraža namreč težnjo združbe k preseganju povprečja. Za odličnost poslovanja celotne združbe je odgovorna uprava in s tem tudi za odličnost finančnega poslovanja. Za odličnost finančne funkcije pa je odgovoren vodja finančne funkcije (in ne računovodja, ki je odgovoren za odličnost računovodskega informacijskega sistema).

Odličnost finančnega poslovanja združbe se kaže zlasti na naslednjih področjih:

  1. plačilna sposobnost združbe,
  2. učinkovitost in uspešnost poslovanja,
  3. upravljanje s finančnimi viri.

Za plačilno sposobnost je odgovorna finančna funkcija (finančni direktor), za drugi dve točki pa direktor združbe, skupaj z ostalim poslovodstvom (vključno s finančnim direktorjem). Finančna funkcija k drugima dvema točkama samo prispeva, ni pa zanju v celoti odgovorna.

Odličnost finančnega poslovanja v zvezi z učinkovitostjo in uspešnostjo združbe

Skrbnost za odličnost finančnega poslovanja v zvezi z učinkovitostjo in uspešnostjo združbe je omejena na prispevek finančne funkcije k tema dvema ciljema. Prispevek finančne funkcije k večji učinkovitosti in uspešnosti združbe je možen z ustrezno skrbnostjo pri opravljanju vseh njenih nalog. Le-te lahko razvrstimo s treh vidikov, in sicer:

1. izvajanje, kamor sodijo
1.1. priskrba sredstev
1.2. uporaba sredstev
1.3. vračanje sredstev
1.4. preoblikovanje obveznosti do virov sredstev

2. informiranje, kamor sodijo
2.1. obravnavanje finančnih podatkov o preteklosti
2.2. finančno napovedovanje
2.3. finančno analiziranje
2.4. nadziranje obravnavanja podatkov

3. odločanje, kamor sodijo
3.1. strateško, taktično in operativno finančno načrtovanje
3.2. priprava izvajanja
3.3. nadziranje izvajanja.

Bistveni sestavni del v zgornjih točkah naštetih nalog finančne funkcije je obvladovanje tveganja, in sicer v okviru vsake točke posebej.

Odličnost finančnega poslovanja v zvezi s plačilno sposobnostjo združbe

Plačilna sposobnost združbe je skupni imenovalec in posredni cilj vseh nalog finančne funkcije, ki so naštete v prejšnjem poglavju.

Temeljna odgovornost finančne funkcije v pogledu plačilne sposobnosti združbe, s tem pa tudi odličnosti njenega delovanja, se kaže zlasti na naslednjih področjih:

  • analiza gibanja finančnega položaja (plačilne sposobnosti) v preteklosti,
  • uvedba in izvedba procesa finančnega načrtovanja,
  • ocenitev in analiza finančnega načrtovanja, zlasti z vidika kapitalske ustreznosti ter predložitev in izvedba ustreznih ukrepov,
  • finančno ovrednotenje vseh poslovnih odločitev združbe.

Odličnost finančnega poslovanja pri upravljanju s finančnimi viri

Temeljne dejavnike odličnosti finančnega poslovanja lahko opredelimo na naslednji način:

1. Usklajenost finančne strategije s strategijo podjetja (finančna konkurenčnost), ki obsega zlasti naslednja področja:

  • usklajenost finančne in nabavne funkcije,
  • usklajenost finančne in proizvodne funkcije,
  • usklajenost finančne in prodajne funkcije,
  • usklajenost nabavne in proizvodne funkcije s finančnega vidika,
  • usklajenost proizvodne in prodajne funkcije s finančnega vidika,
  • preglednost finančne strategije in njena podpora strategiji podjetja.

Vidimo, da gre za oceno, v kakšni meri finančna strategija podpira strategijo podjetja kot celote.

2. Strategija poslovodstva v pogledu rasti vrednosti enote navadnega lastniškega kapitala (delnice ali deleža), ki obsega zlasti naslednja področja:

  • vrednost delnice kot temeljni cilj podjetja,
  • ekonomski dobiček kot temeljno sodilo poslovnih odločitev,
  • kakovost računovodskega informacijskega sistema v zvezi z vrednostjo delnice,
  • uporaba ustreznih modelov za odločanje in spremljanje poslovanja v pogledu vrednosti delnice,
  • preglednost in usklajenost politike dividend,
  • politika podjetja v zvezi s kotacijo na borzi,
  • izvajanje politike podjetja v zvezi z gibanjem borzne vrednosti delnice.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: portal Tax-Fin-Lex -  dr. Živko Bergant

Vlada je sprejela predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki širi nabor objektov za gradnjo na kmetijskih zemljiščih brez sprememb namenske rabe, uvaja pa tudi spremembe melioracij. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) s predlaganimi rešitvami glede gradnje objektov ni v celoti zadovoljna.
Predlog novele glede na veljavni zakon širi nabor objektov, ki jih lokalna skupnost s prostorskim aktom lahko dopusti graditi na vseh kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe, npr. čebelnjak, stajo, pomožne objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov ter začasne objekte, in sicer v času sezone ali rekonstrukcije državnih cest, je zapisalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih bo lahko lokalna skupnost dopustila gradnjo le določenih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, med drugim rastlinjak, ograjo za pašo živine, ograjo in oporo za trajne nasade, oporo za mreže proti toči, kozolec ali kmečko lopo.

KGZS s predlogom ni zadovoljna v delu, ki govori o dopustnosti gradnje objektov za potrebe kmetovanja na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe. Prvotni predlog KGZS je bil, da se na vseh kmetijskih zemljiščih, tudi trajno varovanih, dovoli gradnja vseh objektov za potrebe kmetovanja, torej zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih, vendar pod določenimi pogoji, so pojasnili za STA.

Ker to ni bilo sprejeto, je KGZS predlagala, da se na vseh kmetijskih zemljiščih pod določenimi pogoji dopusti vsaj gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, vendar tudi ta predlog ni bil sprejet.

Kakšne bodo posledice takšnih določb, težko ocenjujejo, saj ne vedo, katera kmetijska zemljišča bodo določena kot trajno varovana, saj še niso znana merila. Težave pričakujejo v ravninskih predelih, kjer ležijo najbolj kakovostna zemljišča in večinoma segajo do samih objektov kmetij. Tu postavitev objektov z gradbenim dovoljenjem ne bo mogoča brez spremembe občinskih odlokov, kar ponekod traja nekaj let. Tudi občinski podrobni prostorski načrti, ki jih predvideva osnutek zakona, niso vedno prava rešitev, saj povzroči investitorju oz. kmetu dodatne stroške, ki dosegajo nekaj 1000 evrov, pravijo na KGZS.

Težave pričakujejo tudi na planinah, kjer izvajajo sezonsko pašo. Če bodo merila takšna, da bodo ta zemljišča opredeljena kot trajno varovana kmetijska zemljišča, potem bo na planinah težko graditi npr. pastirske stanove, sirarne, hleve in vodna zajetja.

Časnik Dnevnik je poročal, da se prostorski strokovnjaki bojijo, da predlog ustvarja novo zakonsko luknjo za rast nedovoljenih počitniških hišic ob morju in v naravi. Bojijo se, da bo v prihodnje še več čebelnjakov, kozolcev in kmečkih lop, v katerih bodo namesto čebel in posušenih žit ter trave nastanjeni ljudje, je pisal časnik.

Na KGZS pravijo, da so želeli s svojimi predlogi kmetom olajšati izvajanje dejavnosti. Priznavajo, da tveganje zlorab vedno obstaja, vendar menijo, da bi učinkovit nadzor s strani kmetijske inšpekcije zadostoval do te mere, da bi bilo število zlorab zanemarljivo. V preteklosti je prihajalo do zlorab, ko so kozolci, strojne lope, čebelnjaki ipd. postajali vikendi, vendar ne s strani tistih kmetov, ki jim kmetijska zemljišča in objekti zagotavljajo preživetje, pravijo.

Predlog novele sicer uvaja tudi spremembe melioracij. Pri osuševalnih sistemih se na novo ureja možnost zmanjšanja osuševalnega območja in možnost ukinitve osuševalnega sistema. Po predlagani ureditvi bo mogoč tudi prenos lastninske pravice na primarni odvodnji osuševalnega sistema na občino ali osuševalno zadrugo. Namakalni sistemi se bodo po novem delili na javne, zasebne in državne - uvedbo javnih bo lahko predlagala le občina, uvedbo zasebnih pa bodo lahko predlagale fizične ali pravne osebe.

Vir: STA

Ministrstvo za finance je tik pred koncem minulega leta objavilo predlog zakona o sistemu jamstva za vloge, ki bo do konca januarja v javni obravnavi. Ta na novo ureja vzpostavitev in delovanje sistema jamstva za vloge pri bankah ter med drugim predlaga uvedbo sklada za jamstvo vlog pri Banki Slovenije.
Ministrstvo novo ureditev predlaga, ker sedanja zakonska ureditev ni povsem jasna. Kot so pojasnili, ni jasno določena institucija, odgovorna za jamstvo za vloge, postopek izplačil pa je zapleten. Določbe predpisov, ki urejajo sistem jamstva za vloge, pa morajo biti jasne vsakomur, posebej nepoučenim osebam, katerim je jamstvo za vloge prvotno namenjeno, so izpostavili.

Znesek zajamčene vloge se po novem predlogu v primerjavi z dosedanjo ureditvijo ne spreminja in bo ostal pri 100.000 evrov. Predlog določa tudi terjatve vlagatelja do banke v zvezi s pozitivnimi stanji, ki se pod določenimi pogoji izplačajo v znesku nad 100.000 evrov, kot na primer terjatve, ki so posledica nakupa oz. prodaje stanovanjske nepremičnine, izplačila iz naslova socialnega, zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja, izplačila invalidnine in drugo.

Sistem bo v skladu z evropsko direktivo do leta 2024 postopno skrajšal roke za izplačala. Sedaj ta znaša do 20 delovnih dni od dneva začetka stečajnega postopka nad banko in tako bo veljalo do konca leta 2018. Od 2019 do konca 2020 se bo skrajšal na do 15 delovnih dni, od 2021 do konca 2023 na do 10 delovnih dni, nato pa na do sedem delovnih dni. Vendar bo upravičen vlagatelj lahko v obdobju do konca leta 2023 vložil zahtevo za predčasno izplačilo, in sicer za kritje življenjskih stroškov v višini minimalne plače.

Sklad za jamstvo vlog bo po predlogu vzpostavila Banka Slovenije kot ločeno premoženje. Minimalna ciljna raven je po evropski direktivi postavljena v višini najmanj 0,8 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog pri bankah v Sloveniji. V sklad bodo banke plačevale redne letne prispevke, njihova višina bo določena na podlagi profil tveganosti posamezne banke.

Če razpoložljiva sredstva v skladu ne bodo zadoščala za celotno plačilo kritja zajamčenih vlog, bo lahko Banka Slovenije bankam naložila vplačilo izrednih prispevkov. Ta prispevek na posamezno banko v enem letu ne bo smel presegati 0,5 odstotka zajamčenih vlog pri tej banki. V izrednih razmerah bo izredno plačilo lahko višje, a največ v višini enega odstotka zajamčenih vlog pri posamezni banki.

Banka Slovenije bo lahko določila, da se za izpolnjevanje ciljne ravni sklada upoštevajo tudi zaveze bank za odloženo plačilo rednih prispevkov, ki jih banka vplača v sklad na podlagi zahteve Banke Slovenije, in so v celoti zavarovane v korist sklada z ustreznim premoženjem. Skupni delež teh plačilnih obveznosti bo lahko predstavljal največ 30 odstotkov skupnega zneska razpoložljivih sredstev sklada za izpolnjevanje ciljne ravni sklada.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

mesecu JANUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • Zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
  • Veljati je začel 22.3.2003. Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 10 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivovZDIJZ-AZDavP-1BZInfP, ZDIJZ-BZDavP-2, ZDIJZ-C, ZDIJZ-D, Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja ... ter Odločba o delni razveljavitvi ...
  • Od 8. januarja 2016 je v veljavi novela E, objavljena 24.12.2015 v Uradnem listu, ki pa bo se bo začela uporabljati Od 8. januarja 2016 v veljavi novela  ko se bo začela uporabljati štiri mesece po uveljavitvi, to je 8.5.2016. Prehodno obdobje, med začetkom veljave in uporabo, je predvideno zaradi potrebe po prilagoditvi arhivov, knjižnic in muzejev, saj se z to novelo omenjene institucije vključujejo v sistem zagotavljanja gradiva za ponovno uporabo.
  • Državni zbor je do danes pripravil 2 uradni prečiščeni besedili zakona.
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 24-900/2003, stran 2786.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 6.1.2016 - 12.1.2016 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 3 novosti 1 novost 11 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 6.1.2016 - 12.1.2016 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 1 novost 1 novost 1 novost 1 novost 24 novosti 3 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 1 novost 2 novosti 3 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 1 novost 10 novosti 1 novost
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9 novosti 3 novosti 14 novosti 2 novosti
5. JAVNE FINANCE 1 novost 6 novosti 3 novosti 9 novosti 1 novost
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7 novosti 14 novosti 8 novosti 24 novosti 5 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5 novosti 3 novosti 1 novost 24 novosti 4 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 3 novosti 1 novost 4 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 2 novosti 3 novosti 3 novosti 3 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 2 novosti
11. OBČINE 70 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .