Pravna fakulteta v Ljubljani je bila nedavno prizorišče pomembnega prvega mednarodnega regionalnega srečanja pravnih in sorodnih knjižnic jugovzhodne Evrope SEALL 2015 (SEALL – South East European Association of Law and Related Libraries). Ob tej priložnosti smo lahko spremljali pomemben prispevek dr. Mojce Kotar, ki je predstavila Slovenski nacionalni portal odprte znanosti in repozitorijev. Ta ponuja odprti dostop do rezultatov raziskav v obliki recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov, ki generirajo vsebine iz repozitorijev univerz in drugih slovenskih zbirk.
V današnjem pravnem članku nam dr. Tinkara Pavšič Mrevlje predstavlja prispevek z naslovom Travmatski vpliv pri delu z osebnimi dokazi. Od poklicev, ki zajemajo med drugim tudi delo z osebnimi dokazi, so posledice travmatskih situacij najbolj raziskane in prepoznane pri policistih, o pravnikih pa je za enkrat podatkov malo.
V Temi tedna objavljamo prispevek dr. Živka Berganta z naslovom Kodeks načel notranjega poročanja. Notranje poročanje za potrebe notranjih uporabnikov (za razliko od zunanjega) ni standardizirano, v celoti je prepuščeno znanju in iznajdljivosti strokovnih delavcev ter poslovodstev posameznih poslovnih sistemov.
Vabljeni k branju!
Pravna fakulteta v Ljubljani je bila nedavno prizorišče pomembnega prvega mednarodnega regionalnega srečanja pravnih in sorodnih knjižnic jugovzhodne Evrope SEALL 2015 (SEALL – South East European Association of Law and Related Libraries). Ob tej priložnosti smo lahko spremljali pomemben prispevek dr. Mojce Kotar, ki je predstavila Slovenski nacionalni portal odprte znanosti in repozitorijev. Ta ponuja odprti dostop do rezultatov raziskav v obliki recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov, ki generirajo vsebine iz repozitorijev univerz in drugih slovenskih zbirk. Pomemben vir informacij in gradiv tudi za bibliotekarje pravnih in sorodnih knjižnic.
Denimo, vsak projekt, ki dobi sredstva evropske komisije, je obvezen vse recenzirane objave z rezultati projekta dati na voljo javnosti na odprti način najpozneje v šestih do dvanajstih mesecih. Tudi zato smo avtorico prosili še za poseben pogovor, da bi podrobneje spregovorila o pomembni temi.
Združenje pravnih in sorodnih knjižnic jugovzhodne Evrope – SEALL
Prva pobuda za začetek mednarodne pravne medknjižnične izmenjave gradiv se je rodila že leta 2003 na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, vendar slovenske pravne knjižnice niso sodelovale pri delu SEALL. Mariborsko iniciativo sta nadaljevali pravni fakulteti v Splitu in Mostarju, kar je pripeljalo do formaliziranja društva SEALL in prve okrogle mize, ki je bila leta 2005 v Neumu. Vsa nadaljnja srečanja in sodelovanje bibliotekarjev pravnih in sorodnih knjižnic jugovzhodne Evrope so vsako leto potekala v Neumu, in to v okviru mednarodnega znanstvenega posvetovanja Aktualnosti civilnega in gospodarskega prava in pravnih praks.
Eden od mnogih ciljev SEALL je zagovarjanje vloge in prispevka bibliotekarskih in informacijskih strokovnjakov v pravni stroki in znanosti ter širitev mreže SEAL. Zato so se člani SEALL povezali s slovenskimi kolegi in se srečali z njimi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Mednarodno srečanje, ki sta ga pozdravila tudi prodekan Pravne fakultete v Ljubljani, prof. dr. Grega Strban, in predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, dr. Sabina Fras Popović, se je začelo na najvišji strokovni ravni, saj je bila uvodničarka Sinikka Sipila, predsednica IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) in predstavnica The Finnish Library assosiation. Njen prispevek je bil še posebno navdihujoč. Povedala je, kako je sodelovanje in delo zunaj meja imperativ, ker živimo v svetu rastoče in neizbežne kooperativnosti na regionalni in internacionalni ravni, na vseh poljih družbe. Nadaljevala je z besedami, kako nas IKT dela »globalno vas«, kjer ni samo mogoče, ampak je tudi naravno zunajmejno sodelovanje. Govor je sklenila s sporočilom za vse sodelujoče in širše: »'Coming together' je začetek, 'keeping together' je razvoj in 'working together' je uspeh.«
Slovenske pravne in sorodne knjižnice
Strokovnjaki iz slovenskih pravnih in sorodnih knjižnic so takoj ugotovili, da v prihodnje ne bodo mogli brez sodelovanja, saj jih racionalizacija poslovanja in nižanje proračunskih sredstev za tovrstno sodelovanje enostavno sili v to smer. Predvsem so izpostavili nujnost vzpostavitve pravnih konzorcijev za skupni nakup pravnih in podobnih informacijskih virov in baz podatkov. V tem smislu jim je prišla prav tudi predstavitev pravnih in sorodnih portalov, za njih pomembnih virov informacij, kot so Tax-Fin-Lex, Oxfordove pravne baze, odločbe ustavnega sodišča na mobilni aplikaciji ter e-sodna praksa vrhovnega sodišča.
Odprti dostop do znanosti in repozitoriji
Kot povedano, pomemben prispevek je imela dr. Mojca Kotar, ki je predstavila slovenski Nacionalni portal odprte znanosti in repozitorije, ki omogočajo odprti dostop do rezultatov raziskav v obliki recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov. Nacionalni portal generira vsebine iz repozitorijev univerz in drugih slovenskih zbirk. Pomemben vir informacij in gradiv tudi za bibliotekarje pravnih in sorodnih knjižnic.
»Vsemu temu bi rekli predvsem odprti dostop do znanosti,« nam je dejala uvodoma. »Repozitorij je tehnična digitalna omara, v katero to dajemo. Večino raziskav v evropskem raziskovalnem prostoru se financira iz javnega denarja. Financerji želijo izboljšati učinek javnega financiranja. V zdajšnjem modelu znanstvenega komuniciranja se rezultati javno financiranih raziskav objavijo v naročniških revijah, zato mora imeti inštitucija ali njeni avtorji sredstva, da plačajo dostop do teh informacij, hkrati pa je avtorski pravni vidik klasičen. S tem ni nič narobe, vendar morajo za vsako drugačno uporabo avtorji ali nadaljnji uporabniki prositi lastnika materialnih avtorskih pravic, navadno je to založnik, na katerega avtorji prenesejo materialne avtorske pravice. To pa ovira nadaljnji razvoj znanosti, zato je evropska komisija leta 2004 naročila analizo, ki je bila izdelana leta 2006. Izkazalo se je, da so cene znanstvenih revij previsoke, in so že leta 2007 začeli izvajati pilotski pristop odprtega dostopa do znanstvenih objav v sedmem okvirnem programu. 20 odstotkov sredstev sedmega okvirnega programa je bilo obvezanih z odprto dostopnostjo vseh recenziranih objav iz projektov. Vendar je šlo za pilotski model, kar je pomenilo, da zadeva ni bila obvezna.
Na podlagi pilota se je evropska komisija naučila, kako to obravnavati, in je julija 2012 pripravila tri pomembne dokumente. Prvi govori o celotnem evropskem raziskovalnem prostoru, v katerem je pet stebrov delovanja znanosti, eden teh je odprti dostop. Drugi dokument govori o Obzorju 2020, v tretjem dokumentu pa so priporočila državam članicam, kako naj uredijo odprti dostop.
Z Obzorjem 2020, ki se je začelo januarja 2014, so že začela veljati ta določila: vsak projekt, ki dobi sredstva evropske komisije, je obvezan vse recenzirane objave z rezultati projekta dati na voljo javnosti na odprti način najpozneje v šestih do dvanajstih mesecih.
Zdaj veljajo tudi določila za države članice, ki so se različno odzvale – približno deset držav ima nekaj že narejeno. Med njimi tudi Slovenija. Vlada Republike Slovenije je 3. septembra 2015 potrdila nacionalno strategijo odprtega dostopa do znanstvenih publikacij in raziskovalnih podatkov za čas 2015–2020.«
Urejenost dostopa do avtorskih člankov, ki so nastali iz javnih sredstev
»Financer obvezuje raziskovalce, da dajo v odprti prostor samo tisto, kar ni namenjeno patentni zaščiti. To seveda pomeni, da financer ne zahteva, da avtorji takoj predajo javnosti vsebine, ki jih lahko komercialno izkoriščajo.
Raziskovalci se obnašajo kot doslej. Poiščejo revijo, ki je najprimernejša za njihovo temo, rokopis gre k založniku, ki poskrbi za pregled in recenziranje, in ko je članek pripravljen za objavo, mora raziskovalec zaradi pogodbe s financerjem ugotoviti, na kakšen način bo lahko uresničil njena določila. Če je recimo vsa revija namenjena odprtemu dostopu, potem je s tem uredil vse obveznosti do financerja. V posebnem direktoriju Directory of Open Access Journals je že več kot 10.000 znanstvenih revij, ki so odprto dostopne, med njimi je več kot 45 slovenskih. Vendar ta direktorij ni brez nadzora.
Če je revija še vedno naročniška, obstajata dve možnosti. S posebnim doplačilom v naročniški reviji raziskovalec doseže, da je samo njegov članek odprto dostopen. Takšnim revijam se reče hibridne revije. Zneski so različni, okoli 3000 evrov neto plus DDV, a raziskovalec s tem takoj izpolni svojo obveznost do financerja. Drugi način oziroma ko raziskovalec nima sredstev, da bi to plačal, vsi založniki, ki so relevantni, dovolijo zeleni odprti dostop. To pomeni, da bo članek naročniški oziroma je namenjen tistim, ki plačujejo naročnino, avtorju pa nosilec materialnih avtorskih pravic dovoli, da da članek v repozitorij. V tem primeru je nosilec materialnih avtorskih pravic založnik, kar pomeni, da mora založnik dovoliti kar koli v zvezi s tem člankom. Takšen članek v repozitoriju sme biti odprto dostopen le toliko časa, kolikor dovoli založnik. Financerji v Evropi zahtevajo, da je to šest mesecev za znanstvene, tehnološke in medicinske prispevke in dvanajst mesecev za družboslovje in humanistiko, a je zdaj težava v tem, da ima večina velikih komercialnih založnikov daljša obdobja začasne dostopnosti.«
Oglejte si fotogalerijo z dogodka!
Pripravila: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat
piše: dr. Tinkara Pavšič Mrevlje, predavateljica na področju psihologije v varstvoslovju na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru
Sekundarna travma se kot posledica dela s travmatiziranimi posamezniki prepoznava in raziskuje od osemdesetih let preteklega stoletja, a predvsem z zaposlenimi na področju duševnega zdravja. Od poklicev, ki zajemajo med drugim tudi delo z osebnimi dokazi, so posledice travmatskih situacij najbolj raziskane in prepoznane pri policistih, o pravnikih pa je za enkrat podatkov malo. Prispevek povzema glavne ugotovitve obstoječih raziskav o sekundarni travmi in izpostavi vidike komunikacije in čustvene izmenjave, ki se jih je pomembno zavedati v odnosu z vsako stranko, še posebej pa tisto, ki je travmatizirana. Na koncu prispevka so kratko opisani nekateri možni preventivni ukrepi.
1. UVOD
O morebitnih travmatskih posledicah in višjih tveganjih za travmatizacijo v nekaterih poklicih je postopno vse več zavedanja in naknadno tudi ukrepanja. Z vidika poklicev, ki se ukvarjajo z osebnimi dokazi, je vpliv travme na področju policijskega dela v primerjavi s pravniki veliko bolj raziskan.
Travma povzroča pri posamezniku nasprotujoče si odzive: ga preplavi, vsiljujejo se mu travmatske podobe in doživljanja, na drugi strani pa se oseba izogiba in zanika vse, kar je s travmo povezano. Ne prevladuje ena ali druga oblika, temveč se skrajnosti izmenjujeta. Mehanizem se manifestira tudi na družbenem odnosu do travme, ko se izmenjujejo obdobja popularizacije travme in obdobja zanikanja, ki postavljajo pod vprašaj npr. zanesljivost raziskovanja travme, pravilnost kriterijev za njeno diagnozo in izpostavljajo možnost potvarjanja in zlorabe travmatiziranosti (Lee, 2003). Ob opozarjanju na možnosti travmatizacije specifičnih (poklicnih) skupin se še vedno pogosto srečamo z zanikanjem, minimaliziranjem ali argumenti, da gre le za popularno temo, ki posveča pozornost čustvom, ta pa so za opravljanje delo npr. policista, zagovornika ali sodnika skoraj irelevantna, saj so dejstva pomembnejša. Po drugi strani pa lahko pri svojem delu v teh poklicih ljudje občutijo nemoč in delujejo pasivni; zdi se jim, da so nekje obtičali. Prepoznajo svojo izčrpanost, frustracijo, se pa nanje odzovejo z »Da, ampak …,« ali »Takšno pač je naše delo.« (Silver, Portnoy in Koh Peters, 2004). Oboje ima lahko v ozadju travmatične vsebine; zanikanje in minimaliziranje je obramba pred bolečim doživljanjem, ki ga doživljajo tudi kot šibkost, občutek nemoči pa je lahko že simptom sekundarne travme.
2. KAJ JE (SEKUNDARNA) TRAVMA?
Najpogosteje je za definicijo psihične travme uporabljen Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj Ameriške psihiatrične zveze (Diagnostic and statistical manual of mental disorders). Ta diagnosticira posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) po naslednjih sklopih: izpostavljenost travmatskemu dogodku (lahko tudi ponavljajoča se izpostavljenost vznemirjujočim vsebinam) in štiri skupine simptomov – intruzije (vsiljevanje travmatskih vsebin v misli, sanje ipd.), izogibanje (pogovoru, razmišljanju, krajem, ki so kakorkoli vezani na travmatski dogodek), negativne spremembe razpoloženja in kognicije (npr. težave s spominom, močna negativna prepričanja o svetu) ter spremembe v odzivnosti in vznemirjenju (npr. razdražljivost, tvegana vedenja, nespečnost). Z zadnjo klasifikacijo (peta izdaja, 2013) je kot diagnostični kriterij upoštevana tudi posredna (in ne le neposredna) izpostavljenost potencialno nevarnim situacijam, kar vključuje med dejavnike tveganja tudi mnoge poklice kot so policisti in reševalci.
Posttravmatske znake se je tudi pred najnovejšimi diagnostičnimi kriteriji prepoznavalo pri tistih, ki so bili izpostavljeni posledicam nasilnih, tragičnih, katastrofalnih dogodkov, šokantnim podobam in/ali travmatskemu čustvovanju in spominom žrtev takih dogodkov. Večkrat je bilo potrjeno, da lahko posredna izpostavljenost povzroči odzive, ki so zelo podobni PTSM. Pojav označujejo različni izrazi: sekundarni travmatski stres (Figley, 1995), izčrpanost zaradi sočutja (compassion fatigue; Figley, 1995), nadomestna travmatizacija (vicarious traumatization; Pearlman in Saakvitne, 1995), delovna izgorelost (Pearlman in Saakvitne, 1995), stres ob kritičnih dogodkih (critical incident stress; npr. Paton, 2006), sekundarni šok (second-hand shock; Izzo in Carper Miller, 2008) in drugi. V prispevku bo uporabljen predvsem termin sekundarna travma. Čeprav je tudi posredna izpostavljenost travmi sedaj vključena v diagnostično kategorizacijo in je uporaba pridevnika »sekundarna« pravzaprav odveč, je na ta način jasneje o čem je govora.
Prepoznavanje in raziskovanje sekundarne travmatizacije se je najprej pojavilo v osemdesetih letih na področju mentalnega zdravja pri tistih, ki so delali z žrtvami travmatskih dogodkov, predvsem spolnih zlorab. Postopno pa so podobne posledice začeli ugotavljati tudi pri delavcih interventnih in podobnih služb, ki so v stiku s travmatiziranimi posamezniki; med drugim pri reševalcih, gasilcih, policistih, delavcih v zaporih in novinarjih (Pearlman in Saakvitne, 1995). Najbrž ravno zato, ker je to šele nedavno priznan pojav tudi pri poklicih izven področja mentalnega zdravja, ostajata psihološki distres1 in oškodovanost zaradi posredne izpostavljenosti travmatskemu stresu razmeroma neprepoznana (Byrne, Lerias in Sullivan, 2006). Dodatna pomembna razlika je tudi ta, da so čustvene reakcije tistih, ki delajo s travmatiziranimi posamezniki na področju mentalnega zdravja, smatrane kot običajne in naravne (Seamone, 2014). Zato so te vsebine vključene v razna izobraževanja, pogosto pa so v službah organizirane tudi preventivne intervencije, na primer supervizije.
Sekundarne travme ne gre zamenjevati z izgorelostjo, čeprav imata lahko na prvi pogled zelo podobne, če ne celo iste simptome: fizično, čustveno in duševno izčrpanost. Vendar pa pregled literature kaže, da je izgorelost vezana na delovno obremenitev in časovne pritiske, pomanjkanje socialne podpore, fluktuacijo zaposlenih in nezadostno samostojnost pri delu, ki bi omogočala učinkovitejše delo (Maslach, Schaufeli in Leiter, 2001), medtem ko je sekundarna travma posledica izpostavljenosti vznemirjujočim, travmatskim vsebinam (Regehr, Hemsworth, Leslie, Howe in Chau, 2004). Dodatno zelo pomembno ločnico pa predstavlja zadovoljstvo z delom oziroma občutek neskladja med vloženim trudom in nagrado, ki je pri izgorelosti močan (Jaffe, Crooks, Dunford–Jackson in Town, 2003), pri sekundarni travmi pa je kljub simptomom lahko zadovoljstvo visoko (Osofsky, Putnam in Lederman, 2008).
Sekundarne travme bržkone ne bi bilo treba posebej definirati, odkar diagnostična klasifikacija PTSM vključuje tudi posredno travmatizacijo. So pa avtorji, ki so se že pred tem podrobno ukvarjali s tem področjem, izpostavili med drugim naslednje simptome (Gentry, Baranowsky in Dunning, 2002):
- Podoživljanje travmatskega dogodka (v tem primeru je to npr. stranka2), izogibanje vsemu, kar lahko spomni nanj in povišano fiziološko vznemirjenje;
- Slabše ločevanje med delom in zasebnim življenjem;
- Znižana frustracijska toleranca – pogostejši izbruhi jeze;
- Strah pred delom z nekaterimi posamezniki;
- Depresija;
- Neučinkovita in/ali avtodestruktivna vedenja, ki prinesejo pomiritev;
- Zmanjšan občutek delovnih kompetenc.
Članek je iz zbornika Osebni dokazi v teoriji in praksi, April 2015, Univerza v Mariboru - Fakulteta za varnostne vede.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
piše: dr. Živko Bergant
Notranje poročanje za potrebe notranjih uporabnikov (za razliko od zunanjega) ni standardizirano, v celoti je prepuščeno znanju in iznajdljivosti strokovnih delavcev ter poslovodstev posameznih poslovnih sistemov. Zato je na primer računovodstvo, ki je temelj informacijskega sistema, pogosto usmerjeno predvsem v zunanje poročanje. To ima za posledico različno organiziranost in učinkovitost oziroma koristnost računovodstev, zlasti v malih in srednjih združbah. Potrebe po informacijah v teh združbah pogosto niso dovolj celovito opredeljene, informacijski sistem jih ne zadovoljuje na potrebni ravni ali pa ni smotrno organiziran.
Zato poslovodstva podjetij pogosto razumejo računovodstvo kot "nujno zlo", ne pa kot pomemben del notranjega poročanja in s tem celotnega poslovnega procesa.
Težavo poskušajo reševati Mednarodni standardi računovodskega poročanja (IFRS), ki so sicer še vedno usmerjeni zlasti v zunanje poročanje, vendar imajo pomemben vpliv na tudi na oblikovanje informacijskega sistema notranjega poročanja (ISNP).
Povedano je hkrati utemeljitev potrebe po posebnem Kodeksu načel notranjega poročanja (KNNP). Na pobudo Inštituta za poslovodno računovodstvo pri Visoki šoli za računovodstvo v Ljubljani sta se projektu KNNP pridružili še Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Glavni pokrovitelj projekta je bila Gospodarska zbornica Slovenije.
V letu 2011 je bila organizirana prva konferenca, letos pa bo 25 novembra že peta vsakoletna konferenca o notranjem poročanju. Na osnovi gradiva prvih dveh konferenc je bilo oblikovano besedilo KNNP, javna razprava o njem pa je bila končana v juniju 2015. Končno besedilo KNNP je objavljeno na spletni strani Inštituta za poslovodno računovodstvo.
Pristop h kodeksu je odprt za vse zainteresirane javne ali zasebne organizacije.
Kodeks načel notranjega poročanja pomeni:
- prispevek k uveljavitvi strokovnih norm pri organiziranju in delovanju ISNP v organizacijah;
- pomoč in opora nosilcem in izvajalcem v organizacijah pri njihovem delu;
- prispevek k lažjemu razumevanju vloge in poslanstva notranjega poročanja in računovodstva v razmerju do posameznih poslovnih funkcij oziroma organizacijskih enot;
- pomoč in opora poslovodstvom in drugim vodilnim in vodstvenim delavcem pri (re)organiziranju ISNP in pri uresničevanju njegovega poslanstva v združbi;
- prispevek k lažjemu razumevanju vloge in poslanstva računovodskih strokovnjakov in delavcev v združbi;
- prispevek k oblikovanju sodil pri notranjem revidiranju v zvezi z notranjim poročanjem;
- podpora pri ustreznem prenosu teoretičnih dosežkov v prakso;
- izhodišče pri usposabljanju mlajših računovodskih strokovnjakov;
- strokovna izhodišča za pripravo splošnih aktov in organizacijskih navodil z vidika notranjega poročanja;
- prispevek k izboljšanju in poenotenju izrazja v okviru poslovodnega računovodstva in notranjega poročanja;
- prispevek k večji kakovosti zunanjega poročanja;
- podpora nadaljnjemu razvoju notranjega poročanja.
Notranje poročanje pomeni izredno široko področje in obsega številne procese. Zato je za celovito obravnavanje ISNP je nujno sistematično opredeliti področja notranjega poročanja. K temu lahko prispeva opredelitev področij s pomočjo treh razsežnosti, ki jih kaže slika 1:
Slika 1: Tri razsežnosti notranjega poročanja
Slika 1 kaže 42 področij (7 x 3 x 2), notranjega poročanja. Vsak od njih je opredeljen s tremi razsežnostmi. Na ta način je zagotovljen celovit pristop, ki zajema relevantna področja notranjega poročanja. Teh 42 "predalčkov" omogoča sistematično kritično presojo stanja (opomnik vsebine dela tudi za računovodje) in kakovosti notranjega poročanja v posamezni združbi, s tem pa pomeni tudi izhodišče za izboljševanje notranjega računovodskega poročanja z vidika z vidika informacij.
Vsakega od predalčkov je možno (in za uporabo tudi treba) podrobneje razčleniti, zlasti v pogledu podrobneje opredeljenih nalog na posameznem področju. Tako je na primer predal Poslovni dosežki združbe možno razčleniti na:
- učinkovitost,
- uspešnost,
- plačilna sposobnost,
- organizacijska kultura,
- trajnostni razvoj,
- družbena odgovornost.
Vsebina KNNP je načelno razčlenjena na naslednja poglavja:
1. Splošni del
- Uvod
- Opredelitve osnovnih pojmov
- Splošna načela notranjega poročanja
- Načela notranjega poročanja po poslovnih funkcijah
- Načela notranjega poročanja po vrstah uporabnikov.
- Načela notranjega poročanja po različnih dejavnostih.
2. Osrednji del
- Splošna načela notranjega poročanja
- Načela notranjega poročanja po poslovnih funkcijah
- Načela notranjega poročanja po vrstah uporabnikov.
3. Posebni del:
- Načela notranjega poročanja po različnih dejavnostih.
Posebni del KNNP, ki bo obravnaval predvsem posebnosti notranjega poročanja po različnih dejavnostih, bo pripravljal Inštitut za poslovodno računovodstvo na osnovi gradiv in razprav na rednih letnih konferencah o notranjem poročanju. Objavljen bo samo na spletni strani, splošni in osrednji del KNNP pa sta že dostopna tudi v tiskani obliki (200 strani).
Vsebino KNNP strnjeno prikazuje naslednja slika 2:
Slika 2: Grafični prikaz vsebine KNNP
Vprašanje 1: Kaj je to postopek skupnega dogovora? (1. 8. 2015)
Odgovor
Postopek skupnega dogovora je postopek med dvema državama pogodbenicama, ki je določen v 25. členu Vzorčne konvencije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj – (v angl. Organization for Economic Co-operation and Development – OECD), na podlagi katere Republika Slovenija sklepa konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja[1] (v nadaljevanju: konvencija). Postopek je namenjen tako davčnemu zavezancu, kadar meni, da konvencija ni pravilno uporabljena, kot tudi pristojnim organom držav pogodbenic, da z medsebojnim sodelovanjem rešijo nesporazume, ki so nastali pri uporabi konvencije in da odpravijo dvojno obdavčitev tudi v primerih, ki jih konvencija izrecno ne predvideva.
Vprašanje 2: Kdo lahko sproži postopek skupnega dogovora? (1. 8. 2015)
Odgovor
Zahtevo za začetek postopka skupnega dogovora vloži oseba pri pristojnem organu države pogodbenice, katere rezident je oziroma, če se zadeva nanaša na prvi odstavek 24. člena konvencije (enako obravnavanje), tiste države, katere državljan je.
Vprašanje 3: V katerih primerih lahko oseba sproži postopek skupnega dogovora? (1. 8. 2015)
Odgovor
Oseba lahko vloži zahtevo za začetek postopka skupnega dogovora v primerih, ko imajo dejanja ene ali obeh držav pogodbenic za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami konvencije.
Najpogostejši so primeri, ki se nanašajo na določanje rezidentskega statusa zavezanca (drugi odstavek 4. člena – rezident dveh držav), obstoja stalne poslovne enote (5. člen – stalna poslovna enota), začasne narave opravljanja odvisnih osebnih storitev (drugi odstavek 15. člena – dohodek iz zaposlitve), pripisovanje dobička poslovni enoti (7. člen – poslovni dobiček), obdavčitev presežnega dela licenčnin in avtorskih honorarjev ter obresti v državi izplačevalca v skladu s šestim odstavkom 11. člena (obresti) in četrtim odstavkom 12. člena (licenčnine in avtorski honorarji), primeri, ko država uporabi svojo domačo zakonodajo, ki se nanaša na tanko kapitalizacijo ali nestrinjanje z uporabo ustreznih določb konvencije.
Vprašanje 4: Kje vloži oseba zahtevo za sprožitev postopka skupnega dogovora, če je rezident Slovenije? (1. 8. 2015)
Odgovor
Oseba, ki je rezident Republike Slovenije lahko zahtevo za začetek postopka skupnega dogovora vloži pri Ministrstvu za finance Republike Slovenije, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, ki je pristojni organ za vodenje navedenega postopka po določbah konvencij.
Vprašanje 5: Kdaj se lahko vloži zahteva za sprožitev postopka skupnega dogovora? (1. 8. 2015)
Odgovor
Zahteva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami konvencije.
Tako je določeno v večini konvencij, ki jih je sklenila Slovenija z drugimi državami pogodbenicami. Obstajajo pa tudi izjeme, in sicer v konvenciji z Italijo in Kanado je določen rok dveh let, v konvenciji z Norveško in Združenimi državami Amerike pa je določen rok petih let. Rok za vložitev zahteve pa ni določen v konvenciji s Švedsko ter Veliko Britanijo in Severno Irsko.
Vprašanje 6: Ali se lahko vloži zahteva za sprožitev postopka skupnega dogovora v primeru, da v isti zadevi teče postopek tudi pred upravnim organom oziroma sodiščem? (1. 8. 2015)
Odgovor
Da. Oseba lahko vloži zahtevo za sprožitev postopka skupnega dogovora pri pristojnem organu ne glede na pravna sredstva, ki so ji na voljo v domači zakonodaji. To pomeni, da ima oseba, ne glede na to, da postopek v zvezi z obdavčenjem, ki ni v skladu s konvencijo, že poteka na sodišču ali pred upravnim organom zadevne države, še vedno možnost sprožiti postopek skupnega dogovora v skladu z ustreznim členom konvencije, ki ureja navedeni postopek.
Vprašanje 7: Ali se lahko sklene skupni dogovor v primeru, ko je v isti zadevi že odločilo sodišče? (1. 8. 2015)
Odgovor:
Da, vendar ne v vseh primerih, saj je treba pri sklenitvi skupnega dogovora upoštevati dejstvo, da po domačem pravu nekaterih držav pogodbenic (tudi Slovenije) ni mogoče uveljaviti dogovora z vsebino, drugačno od odločbe domačega sodišča. Ker je v slovenskem pravnem sistemu davčni organ vezan na odločitve sodišč, davčni zavezanec, ki bi sprožil postopek skupnega dogovora, v primeru, da bi posegel tudi po pravnih sredstvih, ki mu jih zagotavlja domače pravo, in bi bila izdana zavezujoča odločba sodišča pred razrešitvijo spora v postopku skupnega dogovora, bi bil dogovor lahko sklenjen le, če bi bil skladen z odločbo sodišča.
Vprašanje 8: Kdaj se lahko uporabi arbitražni postopek? (1. 8. 2015)
Odgovor
Kadar pristojni organi držav pogodbenic ne morejo doseči dogovora na podlagi drugega odstavka 25. člena Vzorčne konvencije OECD (postopek skupnega dogovora), se lahko sporna vprašanja rešujejo preko arbitražnega postopka, ki je določen v petem odstavku 25. člena Vzorčne konvencije OECD, kadar navedeno določbo vsebujejo konvencije, ki jih je sklenila Republika Slovenija. Trenutno takšno vsebinsko podobno določbo vsebujejo npr. konvencije, ki so bile sklenjene z Italijo, Nizozemsko in s Švico.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: pojasnilo FURS
Tistim, ki so premoženje ustvarili, daje prav to premoženje lepe dohodke iz kapitala po upokojitvi
Po prenehanju opravljanja dejavnosti lahko nekateri samostojni podjetniki, ki so pridobili nepremičnine pred začetkom opravljanja dejavnosti ali med njim, vendar pred 1. januarjem 2005, te nepremičnine brez dodatne obdavčitve prenesejo v svoje gospodinjstvo. Nekateri se odločijo za njihovo oddajanje v najem ali vključitev kot kapitalski vložek v gospodarsko družbo, drugi razmišljajo o podaritvi teh nepremičnin svojemu partnerju (zakonskemu ali zunajzakonskemu) ali otroku (lastnemu otroku, posvojencu ali pastorku), ker ne želijo imeti po prenehanju poslovne kariere premoženjskih bremen. Podobno razmišljajo tudi nekateri lastniki poslovnih deležev v kapitalskih družbah, ki lahko te deleže prenesejo na naštete naslednike na podoben način.
Uvodno razmišljanje
Čeprav smo podaritve nepremičnin in poslovnih deležev v kapitalu v preteklosti že obravnavali, bomo v tem članku ponovno poudarili možnost uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne osnove1 pri podaritvi nepremičnin in poslovnih deležev. Ugotavljamo namreč, da se v zadnjem času vse več vprašanj nanaša prav na prenos premoženja na naslednike.
V uvodu želimo posebej poudariti, da sta podaritvi nepremičnine ali poslovnega deleža v gospodarski družbi naštetim osebam davčno povsem izenačeni z njuno prodajo, zato svetujemo, da se v procesu odločanja za podaritev posvetujete z dobrim pravnikom in seveda davčnim svetovalcem.
Veljavni Zakon o dohodnini namreč vsebuje rešitev, na podlagi katere ima davčni zavezanec, ki podari kapital (s tem izrazom bomo v nadaljevanju mislili predvsem na nepremičnine in poslovne deleže v lasti fizičnih oseb) svojemu partnerju ali otroku (odslej tudi obdarjencu) možnost, da uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti do naslednje obdavčljive odsvojitve, ki jo bo opravil prejemnik darila – zakonec ali otrok. Ob podaritvi nepremičnine ali poslovnega deleža svojim najbližjim torej ni potrebno plačati davka od dobička na kapital. Tega bodo plačali obdarjenci, če bodo ta kapital odtujili pred potekom celotnega obdobja obdavčitve.2
Kdo lahko uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti in kako?
Uveljavljanje odloga ugotavljanja davčne obveznosti pri podaritvi (in tudi pri prodaji ali drugačni obdavčljivi odsvojitvi) kapitala lahko pri davčnem organu priglasi oseba, ki je podarila kapital svojemu zakoncu ali otroku, lahko pa za to pooblasti drugo osebo. Če se darovalec ne odloči za priglasitev odloga ugotavljanja davčne obveznosti, je dolžan v predpisanem roku pri istem davčnem organu vložiti napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala. Torej velja previdnost, da priglasitve odloga ne zamudimo oziroma nanj ne pozabimo.
Roki za priglasitev odloga ugotavljanja davčne obveznosti
Roki za priglasitev odloga ugotavljanja davčne obveznosti so odvisni od vrste kapitala, ki je predmet podaritve.
Nepremičnine: če podarimo nepremičnino, smo dolžni priglasiti uveljavljanje odloga davčne obveznosti v 15 dneh po podaritvi nepremičnine.
Poslovni deleži: če podarimo poslovni delež v kapitalski družbi, je rok za predložitev vloge za odlog ugotavljanja davčne obveznosti do 28. februarja tekočega leta za podaritev v preteklem letu.
Na kaj moramo biti pozorni pri vpisovanju podatkov v obrazec priglasitve uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne obveznosti?
Prvo pravilo je, da vpišemo v obrazec vse osebne podatke, ki jih ta od nas zahteva. Če podarimo nepremičnino, v obrazec vpišemo vrsto nepremičnine na primer takole: stanovanje, hiša, poslovni prostor, kmetijsko, gozdno ali drugo zemljišče ...
Pri vpisovanju »naslova in drugih podatkov o nepremičnini« vpišemo naslov, parcelno številko in katastrsko občino, državo, v kateri je nepremičnina, in površino v m2. Ker je stolpec premajhen za vpis vseh podatkov, ki jih Durs od nas zahteva v navodilu za izpolnjevanje tega obrazca, predlagam, da jih vpišete pod besedilom v opombi.
Če podarjamo poslovni delež v družbi, v obrazec vpišemo poleg podatka o vrsti kapitala tudi odstotek kapitala (npr. 50 odstotkov poslovnega deleža v družbi Novak).
Sledi vpisovanje dveh podatkov, s katerima imamo davčni zavezanci največ težav, to pa sta nabavna vrednost nepremičnine in datum njene pridobitve. Če podarimo obdarjencu nepremičnino, ki smo jo po prenehanju dejavnosti brez obdavčitve prenesli v gospodinjstvo, je njena (pridobitvena) nabavna vrednost zadnja knjigovodska vrednost iz darovalčevih poslovnih knjig, ki je bila za to nepremičnino v poslovnih knjigah ugotovljena na dan prenehanja dejavnosti. Ugotavljanje višje tržne cene nepremičnine od njene knjigovodske vrednosti na podlagi cenitve v teh primerih ni možno. Če podarjamo nepremičnino, ki smo jo uporabljali v zasebne namene in ni bila del poslovnih sredstev, je njena vrednost ob pridobitvi tista, ki izhaja iz pogodbe oziroma listine o pridobitvi. Prav tako tudi datum pridobitve.
V stolpec datum pridobitve nepremičnine (dan, ko je darovalec pridobil nepremičnino), ki smo jo prenesli iz podjetja v gospodinjstvo, vpišemo datum prenosa nepremičnine iz poslovne sfere v gospodinjstvo (datum prenehanja opravljanja dejavnosti), in ne datuma dejanske pridobitve te nepremičnine v podjetje, kar je pogosta napaka v obrazcu priglasitve.
Če obdarjencem podarjamo svoj poslovni delež v gospodarski družbi (in ne dela premoženja družbe, kar je včasih zmotno prepričanje), upoštevamo kot vrednost pridobljenega kapitala knjigovodsko vrednost kapitalskega deleža na dan pridobitve, če pa smo delež, ki ga dajemo v dar, pridobili pred 1. januarjem 2003, v obrazec vpišemo njegovo tržno vrednost pod pogojem, da imamo na voljo dokazila o njeni višini; če ne, pa knjigovodsko vrednost na dan 1. januarja 2006. V tem primeru je možna tudi cenitev kapitala na dan 1. januarja 20063. Kasnejša povečanja osnovnega kapitala (na primer iz nerazporejenega dobička preteklih let) in s tem tudi vrednost poslovnega deleža izkazujemo po njihovi knjigovodski vrednosti iz poslovnih knjig darovalca.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Božena Macarol, dipl. ekon. (UN)
TEMELJNA ANALIZA (fundamental analysis)
Osnovne odgovore o precenjenosti oziroma podcenjenosti opazovane delnice omogočajo orodja temeljne analize. Z njeno pomočjo se analizira preteklo poslovanje s pomočjo matematično statističnih metod. Praviloma se izračunavajo kazalniki za nekaj preteklih obdobij.
Borzni analitiki s pomočjo temeljne analize izračunavajo kazalnike, ki bi utegnili biti koristni pri izboru naložbenih priložnosti. Analiza je usmerjena v proučevanje makroekonomskih dejavnikov (kot je poslovanje dejavnosti, sektorja, celotnega gospodarstva itd.) in v poslovanje opazovanega podjetja. S pomočjo kazalnikov okolja se opredelijo vplivi okolja na poslovanje opazovanega podjetja.
Cilj temeljne analize je izračunati kazalnike, ki jih investitorji primerjajo s trenutno ceno delnice. Na ta način pridobijo informacijo o podcenjenosti oziroma precenjenosti opazovane delnice.
Temeljna analiza med drugim opredeljuje kazalnike P/E, PEG, P/S in P/B ter beta koeficient, ki jih obravnavam v nadaljevanju.
Kazalnik P/E (cena delnice / čisti dobiček)
V vseh primerih kazalnik P/E prikazuje razmerje med trenutno ceno delnice in čistim dobičkom na delnico. Po tehnični zasnovi gre za kazalnik obračanja. Rezultat pove, kako dolgo moramo čakati, da se z dobički povrne nakupna cena delnice. Izračuna se s pomočjo naslednje formule:
P/E kazalnik = tržna vrednost delnice ÷ čisti dobiček na delnico (EPS).
Na primer, če je cena delnice na borzi 43 DE in čisti dobiček v preteklih 12 mesecih 1,95 DE na delnico, je P/E kazalnik 22.05 (43/1.95). To pomeni, da bomo pod predpostavko nespremenjenih dobičkov čakali 22,05 leta, da dobimo povrnjeno nakupno ceno delnice.
V praksi uporabljamo vsaj dva P/E kazalnika, in sicer:
- tekoči P/E (trailing P/E),
- načrtovani P/E (projected ali forward P/E).
Razlika pri izračunu je v upoštevani vsebini čistega dobička na delnico. Tekoči P/E izračunamo na podlagi čistega dobička na delnico za pretekla štiri četrtletja. Načrtovani P/E upošteva pričakovane (načrtovane) čiste dobičke v naslednjih štirih kvartalih.
Včasih se računa tudi P/E, ki upošteva uresničene čiste dobičke iz dveh preteklih in načrtovane čiste dobičke dveh naslednjih obdobij. V tuji literaturi ta kazalnik imenujejo "price multiple" ali "earnings multiple" kazalnik.
Iz prikazanega je razvidno, da posamezne vrednosti P/E pomenijo, da vlagatelj pri nizkih vrednostih P/E pričakuje visoke zaslužke in obratno.
Pri uporabi P/E opazovane družbe moramo biti previdni, saj je le redko dovolj izrazit. Primerjati ga moramo s P/E drugih podjetij ali pa z uresničenim P/E v različnih časovnih obdobjih. Tako Jean Folger3 opozarja pred nevarnostjo sklepanja o podcenjenosti ali precenjenosti delnice le na podlagi P/E kazalnika in izpostavlja:
- težava je v zaslužkih, ki temeljijo na preteklih podatkih in ne zagotavljajo prihodnjih zaslužkov;
- pri uporabi načrtovanega P/E ne poznamo podlag načrtovanja;
- na izkazani zaslužek v veliki meri vplivajo uporabljene računovodske politike;
- obstaja več načinov izračunavanja čistega dobička na delnico (upoštevati je treba globalni trg).
Tako že hiter pogled na P/E, na primer delnice Apple Inc (AAPL) in Amazon.com Inc (AMZN), ponazarja nevarnosti uporabe P/E kazalnika za vrednotenje delnice. Apple se je prodajal za 92.18 $ in imel P/E kazalnik (TTM) 15.34. Na isti dan se je delnica Amazona prodajala za 334.38 $ in izkazovala kazalnik P/E 511.06. Razlog za tako visok Amazonov P/E je v stalnem reinvestiranju zaslužkov. Preprosta primerjava teh delnic samo na podlagi P/E ne omogoča razumne ocene delnice. Nizek P/E kazalnik samodejno ne pomeni podcenjenosti delnice in visoki P/E samodejno ne pomeni njene precenjenosti.
Na splošno velja:
- visok P/E pomeni, da investitorji pričakujejo visoko rast cene delnice;
- povprečni tržni P/E kazalnik zajema podatke 20-25 obdobij;
- P/E kazalnik lahko prikazuje načrtovane (pričakovane) zaslužke. Govorimo o načrtovanem P/E (forward looking P/E ratio).
- Podjetja, ki poslujejo z izgubo, ne izkazujejo P/E kazalnika.
Ne glede na prikazana tveganja nekritične uporabe P/E kazalnika pa velja, da je ta kazalnik uporaben pripomoček za vrednotenje naložbene priložnosti. Tako Benjamin Graham, ki velja za očeta ocenjevanja naložb, v svoji knjigi Security Analysis4 , opisuje tudi nesporne prednosti tega kazalnika pri oblikovanju naložbene odločitve5.
Pri uporabi P/E kazalnika se njegova uporabnost za oceno naložbene priložnosti izboljša s sočasno uporabo drugih kazalnikov.
PEG (price/earnings to growth) kazalnik
Kazalnik PEG6 upošteva poleg kazalnika P/E tudi stopnjo rasti čistega dobička na delnico v obravnavanem obdobju. Kazalnik velja za boljše naložbeno sodilo od kazalnika P/E. Nizki PEG kazalnik pomeni, da je delnica podvrednotena, visoki pa, da je prevrednotena.
Formula za izračun PEG kazalnika je:
PEG kazalnik= P/E kazalnik ÷ letna rast EPS
Seveda pa ima tudi PEG kazalnik svoje slabosti. Poudarja se njegova občutljivost na:
- dejavnost v katero je uvrščeno podjetje, ki ga ocenjujemo in
- kakovost vhodnih podatkov, predvsem načrtovane rasti EPS.
Tudi pri tem kazalniku se glede na uporabljene vhodne podatke (pretekla rast, prihodnja rast) izračunava "forward PEG" in "trailing PEG".
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Branko Mayr
Pravne osebe in zasebniki so dolžni po predpisih sestaviti takšne računovodske izkaze in poslovna poročila, ki prikazujejo resnično stanje njihovega premoženja in resnični poslovni izid.
Kaj je inventura?
Podlaga za sestavo računovodskih izkazov so poslovne knjige. Zaradi različnih vzrokov pa se lahko stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov, izkazano v poslovnih knjigah, razlikuje od dejanskega stanja. Ukrep za preverjanje zanesljivosti podatkov o vseh sredstvih in obveznostih je popis ali inventura. S popisom ugotovljene razlike med evidentiranimi in dejanskimi podatki je potrebno med seboj uskladiti in tako zagotoviti, da so računovodski podatki podlaga za čim bolj realne in kakovostne računovodske informacije.
Tako se moramo vsaj enkrat letno z nejevoljo lotiti tega opravila, saj se skoraj vedno zgodi, da se številke ne ujemajo, pa tudi sam postopek prepoznavanja in pregleda izdelkov je časovno zamuden in zaradi tega se v večini primerov opravlja zunaj rednega delovnega časa.
Inventura sredstev in obveznosti pa ni le predpisano opravilo našega zakonodajalca, temveč naj bi vodilo poslovodstvo k sprejemu novih organizacijskih ukrepov in poslovne politike podjetja.
Zavedati se moramo še enega dejstva – podatki, ki jih dobimo na podlagi letne inventure, vplivajo na višino kapitala (pri s. p.), višino poslovnega izida in višino davčne osnove.
Zanemariti pa ne smemo niti vpliva na davek na dodano vrednost in s tem na dodatni odliv likvidnih denarnih sredstev v primeru plačevanja davka na dodano vrednost od popisnih razlik – primanjkljajev.
Kdo je zavezan za inventuro?
Ob upoštevanju SRS so vsako leto dolžne popisati sredstva in obveznosti do njihovih virov naslednje pravne osebe in zasebniki:
- gospodarske družbe
- samostojni podjetniki
- gospodarske javne družbe
- društva in
- invalidske organizacije.
Po Zakonu o računovodstvu pa so dolžni opraviti popis sredstev in obveznosti do njihovih virov tudi proračun in proračunski uporabniki ter pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig v skladu z ZGD.
Rednega letnega popisa pa niso dolžna opraviti podjetja, ki so v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Ta podjetja opravijo popis na začetku in na koncu stečajnega ali likvidacijskega postopka.
Kje najdemo pravno podlago za inventuro?
Zakonsko podlago za preverjanje pravilnosti postavk v poslovnih knjigah najdemo za:
- gospodarske družbe in samostojne podjetnike v:
- 4. točki 54. člena Zakona o gospodarskih družbah (»Najmanj enkrat letno je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem.«) in
- Slovenskih računovodskih standardih – SRS 28.23 (»Med ukrepi za preverjanje zanesljivosti obračunskih podatkov je tudi popis (inventura) sredstev in dolgov, s katerimi je treba uskladiti podatke, da bi ustrezali dejanskemu stanju. Promet v glavni knjigi in dnevniku ter stanje v glavni knjigi in pomožnih poslovnih knjigah se uskladita pred sestavitvijo letnih obračunov in popisom. Stanje sredstev in dolgov po poslovnih knjigah se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ugotovljenem pri popisu.«).
- samostojne podjetnike v
- Slovenskih računovodskih standardih - SRS 39.44 (»Na koncu obračunskega obdobja se opravi popis (inventura) sredstev in obveznosti do njihovih virov, s katerim se podatki uskladijo z dejanskim stanjem. Popis se opravi tudi na začetku in ob prenehanju opravljanja dejavnosti.«)
- proračunske uporabnike in pravne osebe javnega in zasebnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig po ZGD v
- Zakonu o računovodstvu – VIII. poglavje (»Pravne osebe ob koncu leta obvezno usklajujejo stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom (inventuro). Ob koncu poslovnega leta je potrebno posebej uskladiti obveznosti in terjatve proračunov in pravnih oseb, ki financirajo programe oziroma storitve drugih oseb javnega prava, s prejemniki sredstev iz javnih financ.«)
- društva in invalidske organizacije v
- Slovenskih računovodskih standardih - SRS 33.16 (»Društvo mora ne glede na način vodenja poslovnih knjig na koncu obračunskega obdobja popisati sredstva in dolgove. Popis je treba opraviti tudi na začetku oziroma ob prenehanju opravljanja dejavnosti in ob nastanku statusne spremembe.«)
Kdaj se mora opraviti inventura?
Po SRS mora podjetje popisati sredstva in obveznosti do virov sredstev najmanj enkrat letno, in to na koncu ali čim bliže koncu poslovnega leta.
Kadar je poslovno leto enako koledarskemu, se inventura opravi po stanju na dan 31. decembra poslovnega leta. To imenujemo redni letni popis.
Izredni popisi pa se opravijo ob statusnih spremembah (oddelitvah, pripojitvah …), začetku stečajnega ali likvidacijskega postopka, prenehanju posamezne dejavnosti ali zaprtju poslovne enote in nekaterih drugih dogodkih, kot so na primer elementarne nesreče, požari, vlomi.
V primeru, da sumimo o nepravilnem poslovanju ali morebitnih namernih tatvinah znotraj podjetja, lahko odredimo tudi nenapovedan izredni popis.
Predmet inventure
Zmotno je prepričanje, da redna letna inventura zajema samo popis osnovnih sredstev in zaloge. Marsikdaj se v praksi pojavi vprašanje: »Zakaj naj bi delal inventuro? Saj nimam nobenih osnovnih sredstev in ne zalog?«
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Vesna Bartolj Maver
Gospodarsko ministrstvo je v javno obravnavo dalo predlog zakona o potrošniških kreditih, ki veljavni zakon dopolnjuje s pravili evropske direktive za potrošniške kredite, zavarovane s hipoteko ali drugo stvarno pravico ali pa namenjene nakupu stanovanjske nepremičnine. Pripombe bodo zbirali do 19. novembra.
Ključni cilji, ki jih zasleduje predlog zakona, se v primerjavi z veljavnim zakonom ne spreminjajo. Zakon tako še vedno ureja in določa postopke za odgovorno dajanje in najemanje kreditov na način, da se zagotavlja kakovostno informiranje potrošnikov in ustvarja visoka raven varovanja ekonomskih in pravnih interesov potrošnikov.
Na novo se z zakonom med drugim ureja minimalna poklicna usposobljenost dajalcev kreditov in kreditnih posrednikov, cenitev nepremičnine, krediti v tuji valuti ter ukrepi ob zamudah pri plačilih in izvršbi. Za kreditne posrednike se na novo uvaja obvezna pridobitev dovoljenja in zavarovanje poklicne odgovornosti, po novem se ureja tudi čezmejno opravljanje storitev posredovanja kreditov za stanovanjske nepremičnine.
Nekatera področja, ki so že urejena v veljavnem zakonu, se medtem samo nadgrajujejo, kot recimo strožja ureditev ocene kreditne sposobnosti potrošnika, so danes sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Vir: STA
Zakonodaja že danes omogoča izpodbijanje prenosov premoženja, če so bila opravljena v treh letih pred uvedbo osebnega stečaja. Da bi na ministrstvu preprečili še vedno pogoste zlorabe tega instituta, želijo z nekaterimi ukrepi doseči, da bi vsi udeleženci v postopku "opravili svojo domačo nalogo", je v DZ dejal pravosodni minister Goran Klemenčič.
Poslanka DeSUS Jana Jenko in Matjaž Nemec (SD) sta ministru na seji DZ postavila vprašanje v zvezi s porastom števila osebnih stečajev, pri čemer se zanje odločajo tudi tisti, ki so svoje premoženje pred tem prepisali na ožje družinske člane.
Klemenčič je odvrnil, da zakon že danes omogoča izpodbijanje pravnih poslov, tudi prenosov premoženja, če so bili opravljeni v treh letih pred prošnjo za uvedbo stečaja. Zakon po njegovih besedah daje nizke dokazne standarde za to, vendar pa postopek zahteva aktivnost upnika in stečajnega upravitelja ter kakovostno odločanje sodišča, je povedal minister.
Ni pa mogoče pravnih poslov, ki jih je dolžnik opravljal pred začetkom stečaja, prepovedati kar na splošni ravni, saj so nekateri tudi legitimni. Tako podaljšanje tega triletnega obdobja po njegovih besedah ne bi še ničesar spremenilo. Ministrstvo zato pripravlja nekatere ukrepe v smeri zajezitve tovrstnih zlorab. Kot je napovedal, bodo v enem delu predlagali tudi spremembo zakona, v prvi vrsti pa želijo zagotoviti, da bi vsi udeleženci v postopku "opravili svojo domačo nalogo." Obstoječega koncepta osebnega stečaja ne gre rušiti, saj bi s tem odpravili tudi določbe, namenjene tistim, ki padejo na družbeno dno in jim je treba dati drugo možnost, je poudaril.
Vir: STA
- Pravilnik o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov na področju mikrobonitetnega nadzora, objavljeno v Uradnem listu RS št. 78/2015 z dne 16.10.2015, velja od 17.10.2015
- Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih agencijah iz pristojnosti Ministrstva za finance, objavljeno v Uradnem listu RS št. 78/2015 z dne 16.10.2015, velja od 17.10.2015
- Pravilnik o določitvi vstopnih točk in pogojev za vnos fitofarmacevtskih sredstev na carinsko območje Evropske unije ter podrobnejši postopek kontrole, objavljeno v Uradnem listu RS št. 78/2015 z dne 16.10.2015, veljati začne 31.10.2015
- Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, objavljeno v Uradnem listu RS št. 77/2015 z dne 12.10.2015, veljati začne 27.10.2015
- Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem zemeljskega plina, objavljeno v Uradnem listu RS št. 77/2015 z dne 12.10.2015, veljati začne 27.10.2015
- Uredba o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 78/2015 z dne 16.10.2015, velja od 17.10.2015
- Uredba o regionalnih razvojnih programih, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 78/2015 z dne 16.10.2015, velja od 17.10.2015
- Uredba o kategorizaciji državnih cest, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 78/2015 z dne 16.10.2015, velja od 17.10.2015
- Pravilnik o območjih in sedežih območnih policijskih postaj, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 78/2015 z dne 16.10.2015, veljati začne 31.10.2015, uporabljati se začne 1.1.2016
- Odlok o izvedbenem načrtu Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 76/2015 z dne 9.10.2015, velja od 10.10.2015
- Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi (ZObr-E), nujni postopek, EPA 822-VII
- Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ-E), redni postopek, EPA 816-VII
- Predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS), redni postopek, EPA 818-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu OKTOBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
- Veljati je začel 22.3.2003. Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 9 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov: ZDIJZ-A, ZDavP-1B, ZInfP, ZDIJZ-B, ZDavP-2, ZDIJZ-C, ZDIJZ-D, Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja ... ter Odločba o delni razveljavitvi ....
- V DZ je v obravnavi novela E zakona o dostopu do informacij javnega značaja, katere namen je implementacija določb evropske direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.
- Državni zbor je do danes pripravil 2 uradni prečiščeni besedili zakona.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 24-900/2003, stran 2786.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 14.10.2015 - 20.10.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 9 novosti | 1 novost |
V tem tednu izpostavljamo:
- Ministrstvo za zdravje poziva k javni obravnavi in oddaji predlogov in pripomb k Pravilniku o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sporočanju podatkov za kemikalije. Pripombe in predloge sprejemajo do 31. oktobra 2015.
- Državni zbor je v obravnavo prejel Predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS), redni postopek, EPA 818-VII.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 14.10.2015 - 20.10.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 11 novosti | 10 novosti | 6 novosti | 2 novosti | 26 novosti | 5 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 1 novost | ||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 3 novosti | 1 novost | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 1 novost | 6 novosti | 16 novosti | 3 novosti | |||
| 5. JAVNE FINANCE | 8 novosti | 1 novost | 2 novosti | 3 novosti | |||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 25 novosti | 2 novosti | 8 novosti | 27 novosti | 3 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 6 novosti | 15 novosti | 1 novost | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 5 novosti | 5 novosti | |
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 3 novosti | 2 novosti | 2 novosti | ||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 5 novosti | 1 novost | 4 novosti | ||||
| 11. OBČINE | 42 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.