V tokratnem TFL Glasniku Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex, razmišlja o mnogih uspešnih Slovencih, ki so najprej doživeli zaničevanje in nesprejetost v Sloveniji, šele po odhodu in uspehu v tujini pa jim uspeh priznamo tudi doma. Zakaj si to delamo? Kaj je v nas, da smo do sebe tako neprijazni?
V pravnem članku Insolvenčna zakonodaja ne more nadomeščati skrbnosti upnikov doc. dr. Jaka Cepec pravi, da sta osebni stečaj in odpust obveznosti, čeprav oba že antična instituta, v svojem bistvu povsem ločena postopka, ki bi lahko brez vsakršnih težav obstajala eden brez drugega. O osebnem stečaju bo govora tudi na že XIV. Dnevih civilnega in gospodarskega prava, ki bodo potekali 21. in 22. aprila v Portorožu, udeleženci okrogle mize pa bodo predstavili svoja videnja vloge in namena osebnega stečaja ter postopka odpusta obveznosti, predstavili nekatere svoje misli o ključnih konceptualnih vprašanjih teh postopkih v praksi in predvsem pojasnili namen in vsebino sprememb v postopku osebnega stečaja in postopku odpusta obveznosti po noveli ZFPPIPP-G.
V današnji Temi tedna nam Silva Koritnik Rakela, univ. dipl. ekon., predstavlja temo z naslovom Nakup podjetja in pripojitev - računovodski vidik. V tem prispevku bomo prikazali uporabo dveh metod obračuna poslovnih kombinacij: prevzemno metodo in metodo knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti prevzetega podjema. Osredotočili se bomo samo na uporabnike SRS 2016. Navedeni metodi sta teoretično na razpolago uporabnikom SRS 2016 pri obračunu poslovnih kombinacij. Zakaj teoretično?
Vabljeni k branju!
Vrsta odličnih Slovencev, ki so morali talent in sposobnost dokazati v tujini in jim tega v začetku niti nismo priznali. Pred dvema letoma sem jih v svojih intervjujih gostila kar nekaj, vsi so zares odlični, s podobno zgodbo, strastni in zavzeti, pa naj bo to znanost ali umetnost. Mitja Okorn, režiser, ki je ravno ta teden na obisku v Ljubljani, je hotel z nekaj tisoč evrov vrednim filmom v Sloveniji pokazati svoj talent, a so ga zavrnili, zdaj pa po uspehu Pisem svetemu Nikolaju z velikimi koraki stopa tako v poljsko kot tudi ameriško filmsko produkcijo. Robert Lešnik, oblikovalec pri Mercedesu, ki so ga na Likovni akademiji Univerze v Ljubljani trikrat zavrnili, zdaj usodno oblikuje najprestižnejšo svetovno avtomobilsko znamko. Pa ddr. Klemen Jaklič, pravnik z doktoratoma s Harvarda in Oxforda, ki ga naša pravna stroka ne želi tu. Te dni se poslavljamo od Tomaža Pandurja, ki je doživel podobno zgodbo, saj je bil doma sprejet in morda celo razumljen šele takrat, ko mu je ves svet priznal njegovo umetniško veličino.
Podobnih zgodb je še veliko. Najprej zaničevanje in nesprejetost v Sloveniji, potem odhod teh izjemnih ljudi v tujino, in šele ko uspejo tam, jim uspeh priznamo tudi Slovenci. Zakaj si to delamo? Kaj je v nas, da smo do sebe tako neprijazni?
Gledam zgodbo Melanie Trump, Slovenke, soproge ameriškega kandidata za predsednika, ki morda to tudi postane. Doseg slovenskih medijev je zgolj rumena barva, pomembno je, kdo je bil njen prvi fant, koliko botoksa je uporabila, mogoče še njena angleščina. Tu se pisanje o Melanie konča. Se sploh zavedamo, kakšno vlogo ima ta trenutek v svetu? Oči vseh medijev so uprte vanjo, menda so po analizah Trumpovih nastopov, ko se je začela pojavljati z njim, ugotovili, da mu rating narašča. Ker gredo Američani na zmago, je vendar jasno, da so jo zdaj še dodatno izšolali v govorništvu, tako da se bo v javnosti pojavljala še več. Seveda. Saj gre za zmago, kajne?
Če bi imela podjetje, ki bi poslovalo z Ameriko, bi to dejstvo zagotovo s pridom unovčila. Zgolj to, da omeniš njo in našo državo, bi pomenilo prednost. V poslovnem svetu - odvisno, s katero dejavnostjo se ukvarjaš, a prepustimo to podjetnikom - bo vsak zagotovo našel primeren način zase. To prednost bi lahko izkoristili vsi, mediji, podjetja in politika. Kaj takega se lahko zgodi samo enkrat. In kaj smo do zdaj storili mi? Nič. Vse ostaja na ravni rumenega tiska, a resnejšega pristopa, denimo zavedajoč se, da imamo ob dobri pripravi strategije in hitri akciji še kakšnega pol leta časa, saj se bo do novembra vse skupaj samo še stopnjevalo, ni videti. Slovenija, zakaj spet ne?
Predstavljam si, kako bi bilo to videti na Hrvaškem. Si predstavljate, da ugotovijo, da ima Melania Trump vsaj nekaj hrvaških korenin? Krasila bi naslovnice vseh tednikov in časopisov, ponosno bi jo razkazovali, kjer bi le bilo mogoče, s spoštljivostjo bi ji priznali neverjetno lepoto, tudi njen uspeh, modni strokovnjaki bi se razpisali o njenem vrhunskem modnem stilu, postala bi ikona mnogih Hrvatic, ki bi jo posnemale, če že ne z originali, pa zagotovo s cenejšimi replikami. Tudi zato, ker so moda in urejene ženske na Hrvaškem čisto nekaj drugega, o čemer je govorila že Jerneja Zhembrowskyy v intervjuju. A ne le zato. Hrvaška Melania bi si verjetno kaj kmalu pripela vsaj drobno broško s hrvaško šahovnico, politiki pa bi hoteli vsak svoj obisk v Ameriki izkoristiti za srečanje z njo, zagotovo bi jo povabili tudi na Hrvaško. Ona je vendar naša, mi smo ponosni nanjo.
Za to gre. Ne le za pomanjkaje ponosa, ampak za pomanjkanje želje po zmagi in uspehu. Pomanjkanje želje stopiti skupaj in uspeti. To niso več samo delavnost, pridnost in znanje, ki jih imamo. Tu gre za kreativnost in pogum. In to so vsi zgoraj našteti posamezniki, ki so presegli slovensko povprečje in v svetu dokazali svojo vrednost. A Slovenija bi lahko od tega imela še mnogo več od ponosa, čeprav ji primanjkuje tudi tega. Morda so na boljšem vrhunski šporniki. Če bi denimo s pravim poslovnim modelom podprli Tomaža Pandurja v začetku, bi lahko od njegovega uspeha prejemali določene tantieme ves čas.
Zato se lahko vračam vedno znova samo nazaj k sebi in k vsem nam, dokler vsak pri sebi ne bo spremenil pogleda na to. Podjetniki, tisti pravi seveda, so že pravi znanilci sprememb. Pogumni in vztrajni ter ne samo pregovorno delavni in izobraženi, pač pa tudi poslovno uspešni in spretni v poslovnosti.
Nisem antropologinja, zagotovo pa vem nekaj: tudi našo drugačnost in posebnost bom negovala naprej, iskanje ljudi z neustavljivo energijo in strastjo, ki lahko edini premikata meje, sta zaveza. Tudi moja, saj tako živim in delam. Pa mladi, ki okušajo možnosti tujine in nam bodo v eni ali morda dveh generacijah zares prinesli željo po zmagi, ponos in pozitivnost ter pozabili na zdaj običajni stavek, ki ga izrečemo najprej: kaj je že s tem narobe? Zamenjali ga bodo s stavkom: odličen je, drugačen je, upa si, prav ponosen sem na to, tudi jaz bom tak!
Foto: Barbara Reya
piše: doc. dr. Jaka Cepec, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Inštitut za primerjalno pravo
O osebnem stečaju bo govora tudi na že XIV. Dnevih civilnega in gospodarskega prava, ki bodo potekali 21. in 22. aprila v Portorožu, udeleženci okrogle mize pa bodo predstavili svoja videnja vloge in namena osebnega stečaja ter postopka odpusta obveznosti, predstavili nekatere svoje misli o ključnih konceptualnih vprašanjih teh postopkih v praksi in predvsem pojasnili namen in vsebino sprememb v postopku osebnega stečaja in postopku odpusta obveznosti po noveli ZFPPIPP-G. Okrogla miza bo tako zagotovo postregla z izjemno pestro razpravo o ključnih težavah trenutne ureditve kot tudi o rešitvah, ki jih prinaša novela.
Osebni stečaj in odpust obveznosti sta, čeprav oba že antična instituta, v svojem bistvu povsem ločena postopka, ki bi lahko brez vsakršnih težav obstajala eden brez drugega. Namen osebnega stečaja je enak namenu stečaja nad pravno osebo, torej oblikovanje skupnega foruma, v katerem se upnikom, na zakonsko urejen način, poplačajo terjatve. Postopek odpusta obveznosti po drugi strani predstavlja poseben postopek, v katerem pravni red prezadolženi fizični osebi, brez soglasja upnikov, omogoči odpust njenih obveznosti do upnikov. Pravna ureditev postopka odpusta dolga je med primerjalnimi pravnimi redi zelo različna. Od tradicionalno dolžniku izjemno prijaznega sistema v ZDA, kjer v praksi ovir za odpust dolga praktično ni, do številnih pravnih redov, ki odpusta obveznosti sploh ne poznajo ali pa zanj določajo stroge pogoje oziroma omejitve tako pri vprašanju kdaj je odpust sploh dovoljen, kot tudi v obsegu samega odpusta.
Osebni stečaj lahko razumemo kot: (a) deviantno ravnanje, (b) možnost novega začetka ali (c) del prava socialne varnosti.
Tradicionalno gledanje na prezadolženost je povezano predvsem z veliko stigmo za prezadolženega posameznika in z njegovim ostrim kaznovanjem. Sistemi oziroma kulture, ki prezadolženost enačijo z deviantnostjo, odpustu dolga seveda niso naklonjeni in ga sistemsko zavračajo ali pa vsaj izjemno omejujejo.
Modernejši pogled na prezadolženost je na eni strani povezan z idejo t. i. novega začetka in na drugi strani s paradigmo varstva potrošnika. Ideja osebnega stečaja kot posebnega mehanizma v okviru varstva potrošnikov temelji na psiholoških študijah, ki dokazujejo, da ljudje sistemsko podcenjujejo bodoča tveganja, ki so povezana z današnjim trošenjem ali investiranjem. Podcenjevanje tveganja v povezavi s paradigmo potrošniške družbe, ki lahko obstaja samo, če ljudje (ne)kontrolirano trošijo, seveda nujno potrebuje sistemski izhod iz prezadolženosti. Takšen izhod ponuja osebni stečaj. Na drugi strani moderna družba v želji po gospodarskem razvoju sistemsko spodbuja podjetništvo in s tem nujno povezana tveganja v primeru neuspeha. Vsota negativnih učinkov neuspešnih podjetniških podjemov je po mnenju takih družb manjša, kot so pozitivni učinki uspešnih podjetniških zgodb. Osebni stečaj in z njim povezan odpust dolga sta v takih sistemih učinkovit in pravzaprav edini delujoč sistem za omogočanje druge možnosti in za aktivno spodbujanje podjetništva.
Za nekatere pravne sisteme možnost osebnega stečaja in sistem odpusta dolga nadomešča pridobitve socialne države. Primerjalni pogled pokaže, da imajo države s šibkejšim sistemom socialne varnosti bolj liberalne ureditve osebnega stečaja in obratno. V takih sistemih država s pravno ureditvijo breme socialne države prenese na zasebne upnike, ki izgubijo možnost uveljavljanja terjatev zoper prezadolžene (socialno ogrožene) posameznike, ki praviloma postanejo insolventni zaradi posledic različnih socialnih dogodkov, kot so izguba službe, bolezen, starost ipd.
Vsak pravni red mora pri ureditvi postopka osebnega stečaja zato na prvem mestu jasno in nedvoumno definirati, kaj je namen osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti. Pravni sistem s tem postavi osnovne mejnike pri določanju (a) komu, (b) kdaj in (c) v kakšnem obsegu moramo, kot pravno urejena družba, odpuščati obveznosti svojim dolžnikom.
Povedano drugače, ker zloraba nekega instituta pomeni, da je institut uporabljen v nasprotju z njegovim namenom, lahko o zlorabi osebnega stečaja govorimo šele takrat, ko dosežemo soglasje o tem, kaj sploh je namen osebnega stečaja oziroma postopka odpusta obveznosti.
V slovenskem okolju osebni stečaj še vedno predstavlja veliko stigmo. Raziskava Eurobarometer tako pokaže, da smo Slovenci v okviru EU še vedno najmanj naklonjeni ideji, da bi insolventnemu podjetniku omogočili drugo možnost. Posledično na prezadolžene podjetnike še vedno gledamo zelo sumničavo in dejstvo insolventnosti še vedno močno povezujemo z deviantnostjo oziroma osebne stečaje povezujemo z možnostjo potencialnih zlorab. Na drugi strani smo kot družba izjemno solidarni do ljudi iz t. i. socialnega dna. To jasno izhaja tudi iz sicer še neobjavljene raziskave N. Mulec (2016), ki ugotavlja, da sodišča, v povprečju, sicer izjemno slabo obrazložijo odmero dolžine preizkusne dobe v postopku odpusta obveznosti, a je iz redkih obrazloženih sklepov vendarle mogoče razbrati, da sodišča krajšo preizkusno dobo odmerjajo bolnim in invalidnim osebam, osebam z dolžnostjo preživljanja mladoletnih otrok in starejšim osebam. Na drugi strani najdaljše preizkusne dobe sodišče odmerja mladim in zdravim posameznikom, brez družine. Na določitev dolžine zelo pomembno vpliva tudi višina terjatve, čeprav vsaj zakonsko, to ni kriterij za določitev dolžine preizkusne dobe. Višja kot je terjatev, daljše je odmerjeno preizkusno obdobje. Rezultati so z vidika naše kulture in razmišljanja sicer pričakovani, a kažejo na specifično razumevanje namena postopka odpusta obveznosti.
piše: univ. dipl. ekon. Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj
Uvod
V prejšnjem prispevku, objavljenem 5. 4. 2016, z naslovom Poslovne kombinacije - ali je kaj drugače v letu 2016 smo opozorili na prepletanje pravnega, davčnega in računovodskega vidika pri poslovnih kombinacijah ter na potrebnost poznavanja izrazov, ki jih uporabljajo računovodski standardi.
V tem prispevku bomo prikazali uporabo dveh metod obračuna poslovnih kombinacij: prevzemno metodo in metodo knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti prevzetega podjema. Osredotočili se bomo samo na uporabnike SRS 2016. Navedeni metodi sta teoretično na razpolago uporabnikom SRS 2016 pri obračunu poslovnih kombinacij. Zakaj teoretično?
6. točka Okvira SRS 2016, ki obravnava poslovne kombinacije, namreč zahteva uporabo prevzemne metode, le mikro družbam omogoča uporabo metode knjigovodskih vrednosti. Mikro družbe se torej lahko same odločijo, katero metodo bodo uporabile.
Poslovne kombinacije z organizacijami pod skupnim upravljanjem se obračunavajo po metodi knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti prevzetega podjema.
Poštene vrednosti v poslovnih kombinacijah
Pri poslovnih kombinacija se srečujemo z različnimi vrednostmi, ki jih ugotavljajo tako podjetja sama, kot tudi ocenjevalci vrednosti podjetij. Pri tem uporabljajo Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (MSOV).
Ocenjevalci vrednosti podjetij uporabljajo več metod, pri čemer je najpomembnejša metoda sedanje vrednost bodočih denarnih tokov prevzetega podjetja. V poslovnih transakcijah, je pomembna tudi poštena vrednost neto sredstev podjetja, pri določanju katere tudi sodelujejo ocenjevalci vrednosti podjetij. Prevzemnik se na podlagi različnih vrednosti odloči, koliko je pripravljen plačati za prevzeto podjetje. Nakupna cena je seveda odvisna od pogajalskih pozicij kupca. Enako, kot pri drugih dobrinah, ki so na prodaj.
V tem prispevku se ne bomo dotaknili načina določanja poštene vrednosti za računovodske namene, kot jih zahtevajo računovodski standardi. Pri zgledu so bile »skrite rezerve« pri prevzetem podjetju ugotovljene samo pri dveh sredstvih: nepremičninah in finančnih naložbah. V praksi se v okviru kombinacij poleg prevrednotenja sredstev in obveznosti, ki so v izkazih prevzetega podjetja, pripoznajo še druga sredstva in obveznosti.
Prevzemnik v našem zgledu pripozna dobro ime na datum prevzema kot presežek (a) nad (b):
(a) presežek prenesenega nadomestila za prevzeto organizacijo (podjem), običajno merjenega po pošteni vrednosti, na datum prevzema nad
(b) čistim zneskom opredeljivih s prevzemom organizacije (podjema) pridobljenih sredstev in prevzetih obveznosti na datum prevzema.
Če je presežek (b) nad (a), ga je treba pripoznati kot presežek (prihodek) v poslovnem izidu.
Pri poslovni kombinaciji, obračunani po knjigovodskih vrednostih sredstev in obveznosti prevzetega podjema, prevzemna organizacija, na dan prevzema pripozna vsa pridobljena opredeljiva sredstva po njihovih knjigovodskih vrednostih.
Načini prevzema obvladovanja
V 6. točki Okvira v SRS so navedeni načini prevzema obvladovanja prevzetega podjema. Prevzemnik lahko prevzame obvladovanje prevzetega podjema na več načinov, na primer:
a) s prenosom denarja, denarnih ustreznikov ali drugih sredstev (vključno s čistimi sredstvi, ki se nanašajo na podjem);
b) s prevzemanjem obveznosti;
c) z izdajanjem deležev v lastniškem kapitalu;
č) z zagotavljanjem več kot ene vrste nadomestila;
d) brez prenosa nadomestila, izključno na podlagi pogodbe.
Pri vsakem izmed zgoraj naštetih načinov, bi bila bilanca stanja prevzemnega podjetja različna.
V zgledu v nadaljevanju bomo predstavili nakup 100-odstotnega deleža v podjetju, ki ga je prevzemno podjetje pridobilo s plačilom kupnine v denarju - način prevzema iz točke a). Obstoječi delničarji v prevzetem podjetju, so se torej odpovedali lastniškim deležem v zameno za kupnino.
Prevzemno podjetje je pripojilo prevzeto podjetje.
Opis poslovne kombinacije
Celotni bilanci stanja podjetja A (prevzemnik) in podjetja D (prevzeto podjetje) sta prikazani v tabelah v nadaljevanju.
Nakupna cena za podjetje D je znašala 6,5 mio evrov. Knjigovodska vrednost kapitala prevzetega podjetja je 5,5 mio, poštena vrednost kapitala prevzetega podjetja (poštena vrednost sredstev - poštena vrednost obveznosti) je 7,3 mio evrov.
V tabelah smo želeli prikazati vpliv na računovodske izkaze prevzemnika ob uporabi dveh možnih metod. Ponovno opozarjamo, da gre za prikaz, ne pa za realno možnost. Prevzemnik v našem zgledu ni mikro podjetje in zato lahko v skladu s SRS 2016 uporabi samo prevzemno metodo. Po prevzemni metodi pripozna slabo ime (prihodek), po metodi knjigovodskih vrednosti bi - v kolikor bi bilo to možno, pripoznalo dobro ime (sredstvo).
1.0 POROČANJE PODATKOV POTREBNIH ZA OBLIKOVANJE PRIJAVE O OSNOVAH IN SPREMEMB TEH PODATKOV ZA OSEBE V DELOVNEM RAZMERJU
Na podlagi 32. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1) je s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu - Pravilnik določeno, da se za izplačila dohodkov iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobja od 1. 1. 2016 dalje na obračunih davčnega odtegljaja poročajo tudi podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov. Podatki se sporočajo ob vsakem izplačilu dohodka iz delovnega razmerja, od katerega so obračunani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, hkrati s poročanjem o dohodku oziroma obračunu prispevkov v obračunu davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja (v nadaljevanju: REK-1 obrazec).
Dajalci podatkov so delodajalci, ki so plačniki davka in imajo v skladu z določbami 32. člena ZMEPIZ-1 dolžnost posredovanja podatkov potrebnih za oblikovanje prijave podatkov o osnovah, ter sprememb teh podatkov (v nadaljevanju: delodajalci). Podatki se sporočajo za prejemnike dohodkov, ki so v zavarovanje vključeni kot delavci v delovnem razmerju (v nadaljevanju: delavci).
V 107. členu ZMEPIZ-1 je določeno prehodno obdobje za vlaganje prijav o osnovah za delavce, in sicer do 31. 12. 2016. V prehodnem obdobju so delodajalci še vedno zavezanci za vlaganje prijav o osnovah, hkrati pa morajo tudi na predloženih REK-1 obrazcih za dohodke, ki se nanašajo na obdobje po 1. 1. 2016 sporočati podatke, potrebne za oblikovanje pokojninske osnove. Navedeno pomeni, da se na predloženih REK-1 obrazcih za dohodke iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobje pred 1. 1. 2016 (ne glede na datum izplačila!) podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov NE izpolnjujejo. Za te podatke so dajalci podatkov še vedno delodajalci.
Za obdobja po 1. 1. 2017 pa preneha status delodajalcev kot zavezancev za prijavo podatkov o osnovah. Uvaja se nov način pridobivanja teh podatkov, in sicer tako, da se podatki, potrebni za oblikovanje pokojninske osnove, sporočijo na REK-1 obrazcih, ki se posredujejo na FURS, ta pa jih posreduje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki na podlagi teh podatkov oblikuje prijavo podatkov o osnovah. Podatki se posredujejo v skladu s Pravilnikom o posredovanju podatkov Finančne uprave Republike Slovenije in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in uporabi teh podatkov.
Ne glede na prvi odstavek 107. člena ZMEPIZ-1 pa so delodajalci oziroma stečajni ali likvidacijski upravitelji tudi po 30. aprilu 2017 dolžni posredovati podatke oziroma spremembe podatkov, ki se nanašajo na obdobja do 31. decembra 2016, če jih niso posredovali oziroma niso bili posredovani v rokih po tem zakonu.
1.1 Splošna navodila za izpolnjevanje rubrik M01 - M10
Podatki posamezne rubrike se poročajo ločeno zgolj za to rubriko (primer: podatki rubrike M01 ne vključujejo podatkov o nadurah M03, dopolnilnem delu M04, neplačani odsotnosti M07…).
Ure: podatek se vedno vpisuje v celem številu, tudi če delodajalec sporoča podatke o normiranih urah in ne dejanskih urah. Ure se zaokrožujejo matematično. Če je rezultat zaokroževanje 0 (nič), se v polje ure vpiše 1. Pri poročanju ur je treba z ustreznim zaokroževanjem na mesečnem nivoju (navzgor ali navzdol) doseči izravnavo ur na letnem nivoju tako, da poročane ure ustrezajo letnemu skladu ur za polni delovni čas (PDČ) oz. v primeru krajšega delovnega časa (KDČ), deležu krajšega letnega sklada ur, izračunanega po formuli: letni sklad ur * št. ur na teden iz M-1/PDČ.
Znesek: podatek se vpiše v eurih z dvema decimalnima mestoma, brez zaokroževanja.
Polji obdobje od, do se obvezno izpolnita v primerih, ko je v posamezni rubriki (M01, M02, M04, M06, M07, M09 in M10) izpolnjeno vsaj eno polje v vrstici znotraj rubrike. Podatek o obdobju se mora ujemati z obdobjem, za katerega se predlaga REK-1 obrazec (polje 011) in obdobjem vključenosti v zavarovanje posameznega delavca.
Če je izpolnjenih več rubrik M je podatek v poljih obdobje praviloma v vseh rubrikah enak. Podatek o obdobju v rubrikah M04, M09 in M10 je lahko različen od obdobja v rubriki M01 ali M02, pri čemer pa mora biti podatek znotraj obdobja, za katerega se predlaga REK-1 obrazec in znotraj obdobja prikazanega v M01 ali M02.
Če se v poročanem obdobju spremeni zavarovanje (prijava ali odjava v zavarovanje, M1/ M2 obrazci), se podatke poroča ločeno v 2 ali več vrsticah, pri tem pa se obdobja znotraj ene rubrike ne smejo prekrivati. Pri oddaji podatkov v sistemu eDavki je omogočeno dodajanje vrstic tako, da se za vsako obdobje vključenosti v zavarovanje ločeno (za obdobje pred in po spremembi zavarovanja) vpišejo vsi podatki rubrik M01, M02, M04, M06, M07, M09 in M10.
2.0 PLAČA IN NADOMESTILA PLAČE
V rubriko M01 se vpišejo podatki o število ur, obdobju, znesku plače in nadomestila plače, razen nadomestil plač po tretji alineji prvega odstavka 32. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki se vpisujejo v polje M02.
Ure: vpiše se seštevek ur rednega dela in ur, za katere je bilo izplačano nadomestilo plače po predpisih o delovnih razmerjih in predpisih o urejanju trga dela v skladu z določbo prve alineje prvega odstavka 32. člena ZPIZ-2 (npr.: nadomestilo plače zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni, zaradi darovanja krvi, prav tako nadomestila plače za čakanje na domu, v skladu z določbo 138. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in nadomestila za delojemalce, ki imajo po 97. členu ZDR-1 pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve). Če delavec prejema navedena nadomestila, se v polje ure vpiše njegov mesečni sklad ur, kot če bi delal.
V polje ure se vpisujejo tudi ure, za katera so bila izplačana naslednja nadomestila:
- nadomestilo za čas opravljanja neprofesionalne funkcije, v katero je bil izvoljen na neposrednih državnih ali lokalnih volitvah ali na volitvah za Državni svet RS,
- nadomestilo za čas opravljanja funkcije sodnika porotnika,
- nadomestilo za čas opravljanja funkcije sodnega izvedenca ali sodnega tolmača,
- nadomestilo za čas sodelovanja v organih, ki so na podlagi zakonov sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev (organih ZPIZ, ZZZS…),
- nadomestilo za čas poziva k opravljanju obrambnih dolžnosti, vojaških dolžnosti,
- nadomestilo za usposabljanje v rezervi Slovenske vojske,
- nadomestilo za čas usposabljanja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije,
- nadomestilo zaradi napotitve na opravljanje nalog Civilne zaščite,
- nadomestilo, ko je oseba brez krivde poklicana k upravnim ali sodnim organom (priče).
V polje ure se vpiše število dejanskih ur, razen če delodajalec plače obračunava in izplačuje na podlagi normiranih ur, potem se vpiše podatek o normiranih urah. Pri poročanju normiranih ur je pomembno, da je število ur na letni ravni usklajeno z letnim skladom ur.
Znesek: vpiše se seštevek plače in nadomestila plače.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: pojasnilo FURS
Do konca februarja je potrebno vložiti napoved obresti, dobička iz kapitala in izvedenih finančnih inštrumentov
Finančna uprava je 24. januarja na podlagi tretjega odstavka 61. člena ZDavP-2 objavila javni poziv k vložitvi napovedi za leto 2015, ki jih je treba vložiti najpozneje v ponedeljek, 29. februarja 2016. Ker je 28. februarja nedelja, imajo davčni zavezanci en dan več za vložitev napovedi. Poziv se nanaša na napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, in od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Davčni zavezanec vloži napoved pri finančnem uradu, pri katerem je vpisan v davčni register v času vložitve napovedi.
Splošno
Dohodki iz kapitala po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) so obresti, dividende in dobiček iz kapitala. Kaj sodi pod posamezen dohodek iz kapitala, je natančneje določeno v ZDoh-2. Podatek, ali je potrebno za posamezno vrsto dohodka vložiti napoved, najdemo v ZDavP-2. Dohodnina od dohodka iz kapitala se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 odstotkov in se šteje kot dokončen davek. Stopnja dohodnine od dobička iz kapitala (ne pa tudi obresti in dividend) se znižuje vsakih pet let imetništva kapitala.
Dobiček od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov
Dobiček iz kapitala je dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala (nepremičnine, vrednostni papirji, investicijski kuponi, deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja). Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
Izračun dohodnine od obresti na vrednostne papirje, katerih izdajateljica je Republika Slovenija in so izdani na podlagi zakona, ki ureja javne finance, opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
Izračun dohodnine od obresti na dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda gospodarska družba, ki je ustanovljena v skladu s predpisi v Sloveniji, če:
- ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka), in
- so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali OECD,
razen v primeru dolžniških vrednostnih papirjev, ki so izdani za plačilo odškodnin v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.
Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
Izračun dohodnine od dobička iz kapitala se opravi z odmero dohodnine. Izračun dohodnine z odmero opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Plačilo dohodnine od dobička iz kapitala se opravi na podlagi odmere dohodnine. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
Napoved se vloži v elektronski obliki po sistemu e-davki, če je zavezanec v preteklem letu opravil več kot deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala. Zavezanci, ki so opravili do deset obdavčljivih odsvojitev tovrstnega kapitala, lahko napoved oddajo po sistemu e-davki ali na obrazcu Napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov v papirnati obliki. Obrazec je dostopen na spletni strani Finančne uprave.
V napovedi lahko davčni zavezanec uveljavlja tudi zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali od odsvojitve nepremičnin za izgubo, doseženo z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali doseženo z odsvojitvijo nepremičnine.
Obresti na denarne depozite
Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite mora vložiti davčni zavezanec rezident, ki je v letu 2015 dosegel obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in pri bankah drugih držav članic EU.
Dohodnina od obresti se izračuna in plača na letni ravni. Davčna osnova so dosežene obresti. Seštevek davčnih osnov od obresti, ki jih doseže rezident, na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, se zmanjša za 1.000 evrov.
Rezident navedene napovedi ni dolžan vložiti, če skupni znesek obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji ter pri bankah in hranilnicah drugih držav članic EU, doseženih v letu 2015, ne presega zneska 1.000 evrov. Nerezident navedene napovedi ni dolžan vložiti ne glede na znesek doseženih obresti.
Navedena napoved se vloži po portalu e-davki ali na predpisanem obrazcu Napoved za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU, doseženih v letu ______, ki je dostopen na spletni strani Finančne uprave.
Dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov
Izvedeni finančni instrumenti so opredeljeni v Zakonu o trgu finančnih instrumentov in predstavljajo velik nabor različnih vrst finančnih instrumentov, katerim je skupno to, da gre za pogodbo med dvema strankama, kjer se lastništvo s prodajalca na kupca ne prenese takoj, pač pa na neki prihodnji datum po dogovorjeni ceni in na dogovorjen način. Druga skupna točka izvedenim finančnim instrumentom pa je ta, da je njihova vrednost določena na podlagi nekega osnovnega instrumenta. Ta je lahko bodisi neki drugi finančni instrument (delnica, obveznica ali celo drug izvedeni finančni instrument), valuta, indeks, blago, donosi ali različne druge spremenljivke. Izvedeni finančni instrumenti se uporabljajo tako za trgovanje, varovanje pred tveganji kot tudi v špekulativne namene (Agencija za trg vrednostnih papirjev).
Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov mora vložiti davčni zavezanec rezident, ki je v letu 2015 odsvojil izvedeni finančni instrument, pridobljen na dan 15. julija 2008 ali po njem. Zavezanec v napoved ne vpisuje podatkov o odsvojitvi izvedenega finančnega instrumenta, ki ga je pridobil pred 15. julijem 2008.
Napoved se mora vložiti v elektronski obliki preko sistema e-davki, če je zavezanec v preteklem letu opravil več kot deset obdavčljivih odsvojitev izvedenih finančnih instrumentov. Zavezanci, ki so opravili do deset obdavčljivih odsvojitev, lahko napoved oddajo po sistemu e-davki ali na obrazcu Napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto ______ v papirnati obliki. Obrazec je dostopen na spletni strani Finančne uprave.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Tomaž Kuralt
IZHODIŠČE
Neuspešno delovanje številnih organizacij, še posebej po zadnji finančni krizi od leta 2008 dalje, vsakodnevno prinaša vprašanja, npr., zakaj za napako, pomoto ali prevaro kot širša javnost nismo bili pravočasno opozorjeni. Pri tem se med drugim običajno kaže na vse vrste revizorjev, češ, svojega dela ne opravljajo v skladu s pričakovanji deležnikov. Zaradi takšnega odnosa javnosti do stroke revidiranja si lahko tudi z gledišča stroke notranjega revidiranja zastavimo vprašanje: zakaj notranje revidiranje ni dovolj prodorno?
Menimo, da se to vprašanje nanaša na enako problematiko v zvezi s pričakovanji javnosti o pravočasnem obveščanju s strani stroke, le z drugega konca. Če v prvem primeru izpostavljamo posledico (effect), se v drugem primeru osredotočamo na razloge (cause) kot vir izpostavljenih težav. Oboje pa očitno v vsakodnevni praksi v organizacijah ne prinaša ustreznih ugotovitev, predlogov popravljalnih ukrepov in njihovega pravočasnega reševanja. Popravljalni ukrepi se v glavnem nanašajo na odpravo neučinkovitosti ali celo neuspešnosti preprečujočih (preventive), odkrivajočih (detective) ali popravljalnih (corretive) kontrol na vseh področjih delovanja organizacije (operativnega, poročanja in usklajenosti), večkrat pa tudi na potrebne pristope pri obvladovanju tvegaj. Kje se torej zatika in kaj spodbuja nezadovoljstvo uprav in nadzornih svetov (v nadaljevanju bomo zaradi poenostavitve upravo in nadzorni svet združili v poslovodstvo) ter deležnikov organizacije pri njihovi kritiki neustreznega delovanja notranjih revizorjev v povezavi z zagotavljanji in svetovanji pri presojah vzrokov in posledic nastalih težav v organizaciji? Naš odgovor je nezadostna prodornost notranjega revidiranja v organizacijah. V prispevku je predstavljen pogled notranjega revizorja z večletnimi izkušnjami na področju notranjega revidiranja v zvezi z možnimi usmeritvami za povečanje prodornosti revidiranja v organizacijah. Izpostavili bomo dvoje: razloge, zakaj notranje revidiranje (v nadaljevanju NR, s katerim zajemamo notranje revidiranje, notranjo revizijo in notranjega revizorja) ni dovolj prodorno, in nekatere primere delovanja NR, ki bi lahko povečali njegovo prodornost v organizacijah in s tem tudi večjo uspešnost in učinkovitost njihovega delovanja pri odkrivanju napak, pomot in prevar.
Pripravljenost prevzemanja tveganj kot osnovni poslovni koncept upravljanja organizacij
Zaradi globalizacije gospodarskih dejavnosti je tudi v našem (slovenskem) okolju poslovanja organizacij vse bolj izpostavljeno vprašanje tveganj in tudi negotovosti. Za obvladovanje tveganj je pomembno spoznanje, da je tudi takrat, ko ne vemo, kakšni bodi možni izidi bodočega neznanega dogodka, dovolj, če vemo, kakšna je porazdelitev možnih dogodkov. Še več, tudi če ne vemo, kakšna bo porazdelitev njihovih izidov, lahko takšno negotovost ustrezno obvladujemo. Prav možnost predvidevanja najverjetnejših izidov je dodatna osnova za sprejemanje poslovnih odločitev poslovodstva, ki jo trenutna praksa NR ne izkorišča dovolj. Ugotavljamo, da ni dovolj le postavljanje odkrivajočih in preprečujočih notranjih kontrol, na osnovi katerih lastniki kontrol znižujejo obseg prepoznanih tveganj na sprejemljivo raven, tveganja je treba tudi sprejemati in v skladu s tem postavljati ustrezne mehanizme ravnanja s tveganji (risk treatment). NR mora po sprejetju tveganja zagotoviti ustreznost ravnanja s sprejeto ravnjo tveganj, ki lahko na primer zajema: ugotavljanje prisotnosti aktivnosti vzdrževanja pozitivnih izidov, spremljanje spreminjanja verjetnosti tveganj, da bi na njihovi osnovi povečali možnost ugodnih izidov delovanja, nadziranje manipulacije možnih posledic za povečanje pričakovanih izidov, delitev tveganj zaradi pridobivanja dodatnih virov, ki lahko povečajo priložnost dodatnih dobičkov ali vzdrževanje ravni preostalega tveganja. Vse navedeno mora biti v načrtih obvladovanj, ki jih je treba primerno razviti, odobriti in implementirati. Poglejmo primer ustreznega načrta obvladovanj. Ni dovolj, če poslovodstvo samo sprejme investicijski program, ki temelji na predračunu neto sedanje vrednosti učinkov investiranja. NR mora ob sprejemanju investicijskega elaborata zagotoviti primerno opredelitev kritičnih predpostavk predvidenega poslovanja (Tornado analiza) in tudi učinke možne spremenljivosti teh predpostavk na temelju ustrezne simulacije (Monte Carlo). Predvideti mora način ravnanja kritičnih predpostavk znotraj predvidenih intervalov njihovih še sprejemljivih razponov, ki zagotavljajo izvedbo investicijskega elaborata znotraj načrtovanih ciljev. Za sprejemanje poslovnih odločitev poslovodstva ni dovolj le zdrava pamet, ki lahko v zgornjem primeru temelji na ugotovitvi neto sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov, potrebne so dodatne specializirane strokovne presoje vzrokov in posledic takšnih odločitev, kot je presoja variabilnosti predpostavk, ki lahko v razgibanem svetu tveganj in negotovosti prinesejo bistveno razliko.
Celoten članek je dostopen za naročnike revije SIR*IUS!
Vir: revija SIR*IUS - Milan Jagrič
1 UVOD
S tem prispevkom avtor na podlagi zgledov iz svetovalne prakse za širše, tudi neračunovodsko občinstvo, prikaže proces upravljanja učinkovitosti poslovanja, ki obsega snovanje in uporabo poslovnih strategij, opredelitev vzvodov ustvarjanja vrednosti in kazalnikov uspešnosti ter proaktivno poročanje. Posebej poudarja pomen uspešne pretvorbe strateških namer v konkretne cilje, metrike in izvedbene projekte, za kar ponuja pristop z vzvodi vrednosti in zemljevidi strategij.
Prispevek vključuje:
- ključne pojme, koncept in koristi upravljanja učinkovitosti poslovanja;
- pristope k oblikovanju strategij;
- način konkretizacije strateškega načrtovanja v poslovno upravljanje z izvajanjem, merjenjem in ukrepanjem;
- prikaz, kako izdelati načrt upravljanja učinkovitosti vključno s kazalniki uspeha;
- pristop proaktivnega kontrolinškega poročanja.
2 MOTIVI ZA UPORABO UPRAVLJANJA UČINKOVITOSTI POSLOVANJA
Upravljanje učinkovitosti poslovanja je celovit pristop in je eden od odgovorov na izzive sodobnega poslovnega sveta, zaznamovanega s spremembami in z evolucijo (Paul Martin, 2014).
Med ključne motive za uporabo upravljanja učinkovitosti poslovanja sodijo vsekanalnost (omnichannel) sporazumevanja, vedno večji vpliv uporabnika na poslovne odločitve ponudnikov, naraščajoča konkurenčnost in novi tekmeci, množica razpoložljivih podatkov (big data) ter kompleksnost in personalizacija (Prikaz 1).
Zaradi navedenih procesov ne presenečajo izjave vodilnih v velikih zahodnih gospodarskih družbah, na primer “Ne uspeti je lažje, kot je bilo" (David Tyler, predsednik družbe Sainsbury ).
3 POSLOVNE STRATEGIJE IN UPRAVLJANJE UČINKOVITOSTI
Kadar podjetja niso poslovno uspešna (oziroma na tržišču ne "zmagujejo"), opazovalci to pogosto pripišejo predpostavki, da nimajo jasne strategije. Strategija se nanaša na uspešnost delovanja, pogoj za uspešnost pa so jasne izbirne odločitve. Značilno za strateški pristop, kakršen povečuje verjetnost uspeha, je povezovanje ustvarjalnosti in doslednosti. Ključno je dobro opredeliti zmagovalno zamisel, nadalje kako in kje bo organizacija na trgu delovala ter kakšne sposobnosti in sisteme upravljanja bo v ta namen potrebovala (Roger Martin, 2014).
Opredelitev pojma poslovna strategija
Pojmovno strategije niso vizija, poslanstvo, cilji, prioritete, načrti. Poslovne strategije so rezultati poslovnih odločitev glede tega, KJE in KAKO delovati, da bi trajno povečevali vrednost.
KJE delovati opredeljuje ciljni trg glede na uporabnike in na način zadovoljevanja njihovih potreb. Kupce glede na ciljni trg na primer opredelimo:
-
geografsko (npr. določeni deli sveta, pokrajin, mest),
- glede načina nakupovanja (specifične nakupne poti),
- kdo so (demografske in druge prirojene značilnosti),
- kdaj kupujejo (promocijske akcije ali kakovost storitve),
- za koga kupujejo (zase, za otroke, prijatelje idr).
KAKO delovati odraža vsebino, s katero se ponudnik od konkurentov razlikuje v očeh ciljnih uporabnikov, in tudi njegove sposobnosti za uresničitev obetanega.
Poslovna strategija je rezultat izbirnih odločitev, sprejetih z namenom zagotovitve maksimiranja dolgoročne vrednosti organizacije. Tega pa ne smemo enačiti z maksimiranjem cene delnic oziroma vrednosti lastniškega kapitala, kar je tipično bolj kratkoročno usmerjeno (Ken Favaro z Kasturi Rangan in Evan Hirsh, 2013).
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - Matija Vojsk
Noveli zakona o upravnih taksah, ki med drugim zvišuje takse v upravnih postopkih, je na današnji seji DZ podporo napovedala večina poslanskih skupin. Nasprotujejo ji le poslanci SDS in ZL, ki jih med drugim moti, da bo upravni organ po novem vrnil preveč plačano takso po uradni dolžnosti le v primeru, če bo ta višja od 18 evrov. Novela zakona o upravnih taksah med drugim zvišuje takse v upravnih postopkih, predvidene so tudi nekatere nove oprostitve plačila takse. Obenem se podaljšuje absolutni rok zastaranja za izterjavo neplačanih taks, in sicer na deset let.
Spremembe so po besedah državne sekretarke na ministrstvu za javno upravo Tanje Bogataj usmerjene v večje varovanje pravne varnosti, preglednost delovanja in odpravo neenakih stanj. Ker je v času od zadnje spremembe omenjenega zakona prišlo do neusklajenosti ureditve zaradi sprememb drugih materialnih predpisov, predlog večinoma odraža upoštevanje teh sprememb, je še pojasnila državna sekretarka.
Večina poslanskih skupin je v predstavitvi stališč napovedala podporo predlogu. Za poslance SMC je po besedah Lilijane Kozlovič pomembno, da je v zakon vkomponirana socialna pravičnost, saj so ranljive skupine prebivalstva oproščene plačila takse, poleg tega pa bo novela zagotovila še večjo pravno varnost in hitrejše odločanje v upravnih postopkih.
Tudi v SD bodo predlog podprli. Bojana Muršič je ob tem opozorila, da gre za takse, ki jih plačujemo državljani in bi si jih vsi želeli biti oproščeni, a se je treba zavedati, da predstavljajo dohodke upravnim organom za opravljeno delo. Da upravne takse predstavljajo denarni prihodek države, je opozoril tudi Jernej Vrtovec (NSi), zato je sprememba zakona dobrodošla in nujna. V NSi pozdravljajo tudi podaljšanje zastaralnega roka, a jih obenem skrbi, da to ne bo razlog za počasnejše delo upravnih organov.
Da predlog prinaša poenostavitve in večjo jasnost upravnih postopkov, meni tudi poslanec DeSUS Benedikt Kopmajer, zato bodo v poslanski skupini novelo podprli. Podobnega mnenja so v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Tudi po besedah Franca Laja namreč predlog prinaša poenostavitve, odpravlja pomanjkljivosti in povečuje pravno varnost.
Vladni predlog pa ni prepričal vseh poslanskih skupin. Poslance SDS in ZL med drugim moti, da bo upravni organ po novem vrnil preveč plačano takso po uradni dolžnosti le v primeru, če bo ta višja od 18 evrov. V SDS tega dejstva po besedah Nade Brinovšek ne morejo sprejeti, med drugim pa jih motijo tudi prenizke pozitivne finančne posledice novele za občine.
V ZL pa opozarjajo, da bi se morala vlada bolj posvetiti debirokratizaciji upravnih postopkov in informatizaciji državne uprave kot pa polnjenju proračuna države in občin. V tej poslanski skupini obenem predlagajo dopolnilo, s katerim bi ohranili oprostitev plačila takse za podatke iz uradnih evidenc. A sodeč po odzivih iz vrst koalicije takšno dopolnilo ne bo deležno zadostne podpore.
Vir: STA
Ministrstvo za finance je pripravilo predlog zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, na podlagi katerega se morebitni bodoči ukrepi za ohranitev stabilnosti finančnega sistema ne bodo več financirali z javnimi sredstvi. Z njim bo Slovenija prevzela vse direktive, ki predstavljajo pravni okvir za vzpostavitev bančne unije. V slovenski pravni red se prenaša evropska direktiva o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter spremenjena direktiva, ki določa pravila glede reševanja bank, je razvidno iz gradiva, objavljenega na spletni strani vlade.
Predlog zakona določa načela reševanja, ki jih Banka Slovenije upošteva pri uporabi instrumentov za reševanje. Izgube banke, ki je v postopku reševanja, prvi krijejo delničarji, nato imetniki kapitalskih instrumentov in nato ostali upniki, in sicer v obratnem prednostnem vrstnem redu, kot velja za poplačilo terjatev pri reševanja v običajnem insolvenčnem postopku.
Predlog tako jasno povzema t.i. načelo bail-in, po katerem so bili razlaščeni lastniki in imetniki podrejenih obveznosti v nato podržavljenih bankah konec leta 2013. Tega je Evropska komisija avgusta 2013 oblikovala v smernicah o državni pomoči bankam v okviru reševanja finančne krize, ti pa so predmet spora med razlaščenci in državo, o katerem bo po pričakovanjih do konca leta odločilo ustavno sodišče.
Po predlogu se vodstvo banke v postopku reševanja praviloma zamenja, odgovornost posameznikov in pravnih oseb za propad banke pa se uveljavlja v skladu s splošnimi pravili pogodbene, odškodninske in kazenske odgovornosti. Noben upnik banke ne sme utrpeti večjih izgub, kot bi jih utrpel v primeru, če bi prišlo do prenehanja v skladu z običajnimi insolvenčnimi postopki, zajamčene vloge pa so v celoti zaščitene.
Za kritično banko bo morala Banka Slovenije pripraviti načrt reševanja, v katerem bo morala oblikovati oceno rešljivosti. Za reševanje je močnih več instrumentov, opredeljeno je financiranje reševanja. Če sredstva iz sistema jamstva za vloge ne bodo dovolj, se bodo dodatna zagotavljala v okviru sheme za financiranje reševanje, kjer je določen mehanizem zbiranja predhodnih in izrednih prispevkov bank.
Ministrstvo predlaga sprejem zakona po nujnem postopku, saj Slovenija s prenosom direktiv močno zamuja. Evropska komisija lahko proti državi sproži postopke in ji naloži visoke dnevne kazni. V opravičilo za zamudo ministrstvo izpostavlja povečan obseg dela zlasti zaradi zagotovitve podlag in orodij za ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank ter za izvedbo sanacije bančnega sistema. Postopek priprave predloga zakona je bil po njihovih navedbah dolgotrajen tudi zato, ker ureja specifične vsebine, naslovljene na strokovno javnost in je zahteval dolgotrajna usklajevanja predlaganih rešitev z evropsko in slovensko centralno banko, agencijo za trg vrednostnih papirjev, agencijo za zavarovalni nadzor, informacijskim pooblaščencem, Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve, komisijo za preprečevanje korupcije ter posameznimi ministrstvi.
Ministrstvo je moralo lani zagotoviti tudi pravno podlago za določitev in vplačilo prispevkov slovenskih bank v enotni sklad za reševanje ter pravno podlago za zbiranje letnih predhodnih ter izrednih naknadnih prispevkov bank, ki jih določi evropski enotni odbor za reševanje. Novela zakona o organu in skladu za reševanje bank, ki to povzema, je začela veljati novembra lani, zakon, ki v slovenski pravni red prenaša direktivo o sistemih jamstva za vloge, pa je začel veljati prejšnji teden.
EU čaka samo še na Slovenijo, da bo v celoti implementirala direktive, ki se nanašajo na vzpostavitev bančne unije. Ko bo torej ta zakon začel veljati tudi v Sloveniji, bodo izpolnjene pravne podlage za to, da bančna unija zaživi v celoti. Ta predstavlja pomembno zagotovilo za varnost in zanesljivost bančnega sektorja ter reševanje bank v težavah, ne da bi pri tem morali uporabiti denar davkoplačevalcev in ob čim manjših posledicah za realno gospodarstvo, so izpostavili v ministrstvu.
Vir: STA
- Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, objavljeno v Uradnem listu RS št. 28/2016 z dne 15.4.2016, veljati začne 30.4.2016
- Pravilnik o določitvi obrazca potrdila o pridobitvi dodatne kvalifikacije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 28/2016 z dne 15.4.2016, velja od 16.4.2016, uporabljati se začne 12.7.2016
- Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, objavljeno v Uradnem listu RS št. 27/2016 z dne 11.4.2016, veljati začne 26.4.2016
- Uredba o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije, objavljeno v Uradnem listu RS št. 27/2016 z dne 11.4.2016, veljati začne 26.4.2016
- Sklep o pogojih in načinu pokrivanja izgub z zmanjševanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in odloženih davkov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 26/2016 z dne 8.4.2016, veljati začne 23.4.2016
- Uredba o delovnem času v organih državne uprave, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 28/2016 z dne 15.4.2016, veljati začne 30.4.2016
- Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 28/2016 z dne 15.4.2016, veljati začne 30.4.2016
- Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 28/2016 z dne 15.4.2016, velja od 16.4.2016
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 27/2016 z dne 11.4.2016, veljati začne 26.4.2016
- Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 27/2016 z dne 11.4.2016, velja od 12.4.2016
- Predlog zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP), redni postopek, EPA 1174-VII
- Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2017 do 2019 - Dopolnjen predlog akta (OdPSD17–19), EPA 1154-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-N), redni postopek, EPA 1161-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2C), redni postopek, EPA 1160-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu APRILU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- ZASP se uvršča med najpomembnejše državne zakone. Zakon ureja razmerja med ustvarjalci in uporabniki intelektualne lastnine z izrazito skrbjo za zaščito ustvarjalcev in njihovih pogojev dela ter spoštuje intelektualno lastnino kot zasebno lastnino.
- Veljati je začel 29. 4. 1995. Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 8 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov: ZASP-A, ZCUKPIL, ZASP-B, ZASP-C, ZASP-D, ZASP-E, ZASP-F, ZASP-G.
- Z novelo ZASP-G se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del.
- Državni zbor je do danes pripravil 3 uradna prečiščena besedila zakona.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradnem listu RS 21-958/1995, stran 1585.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 13.4.2016 - 19.4.2016 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 2 novosti | 7 novosti | 10 novosti | 1 novost | |
V tem tednu izpostavljamo:
- Na ministrstvu za zadravje je v pripravi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu vodenja evidenc o osebnih dozah zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem
- V Uradnem listu št. 28 z dne 15.4.2016 je bila objavljena Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 13.4.2016 - 19.4.2016 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 3 novosti | 11 novosti | 9 novosti | 3 novosti | 30 novosti | 10 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 5 novosti | 1 novost | ||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 3 novosti | 4 novosti | ||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 5 novosti | 20 novosti | 2 novosti | |
| 5. JAVNE FINANCE | 8 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 9 novosti | 4 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 23 novosti | 3 novosti | 8 novosti | 21 novosti | 1 novost | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 2 novosti | 3 novosti | 10 novosti | 21 novosti | 9 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 2 novosti | 3 novosti | 1 novost | 11 novosti | 8 novosti | ||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 3 novosti | 2 novosti | 3 novosti | 3 novosti | ||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 3 novosti | 2 novosti | 2 novosti | ||||
| 11. OBČINE | 54 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.