STA novice / Novela o pacientovih pravicah uspešno skozi prvo branje

Po mnenju poslanke DeSUS Julijane Bizjak Mlakar novela dokazuje predvsem nemoč in nepripravljenost zdravstvene politike, da bi se lotila odprave številnih anomalij v zdravstvu, ki podaljšujejo tudi čakalne vrste. "Namesto potrebnih sprememb v zdravstvu se ministrstvo loteva gasilskih akcij, s katerimi se želi prepričati državljane, da so rešitve blizu," je dejala. Dodala je, da tovrstne gasilske akcije ne morejo prinesti rešitev nakopičenih problemov, ki botrujejo predolgim čakalnim vrstam.

Poslanka NSi Ljudmila Novak se boji, da bo zakon ostal mrtva črka na papirju, saj po njenem ne bo izvedljiv. "Pacientove pravice na papirju so kot zdrava pitna voda na papirju, če ni denarja za izvedbo, da bi naredili vodovod," je dejala. Boji se tudi, da se bo napaka bolnikov prehitro upoštevala, medtem ko če zdravstvo ne bo moglo zagotavljati teh pravic, se bo vedno našlo opravičilo.

Marija Bačič (SD) je dejala, da ne ve, če lahko kot poslanka prevzame odgovornost, da odloča o vsebinah, ki so strokovne in se nanašajo na način in organizacijo dela ter komuniciranje z bolnikom pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Jo pa preseneča, da se z zakonom ne uvaja oz. ne ureja področja kakovosti in varnosti zdravstvenih dejavnosti. Glede na zadnje dogodke na pediatrični kliniki bi pričakovala, da bo ministrstvo prišlo s predlogom, da se ustanovi neodvisna javna agencija za kakovost in varnost.

Poslanka SDS Jelka Godec je predlog novele označila za populističnega. Kot je opozorila, da se z novelo bolniku obljublja, da pred ambulanto ne bo čakal dlje kot pol ure in da bo spoštovan njegov čas. A Godčeva meni, da se s tem čakalne dobe ne bodo skrajšale, saj bi prej morali rešili tako financiranje v zdravstvu, kadrovski manjko, poleg tega pa zmanjšati stroške zdravstvenega materiala. "Tako kot problema čakalnih vrst niste rešili z dodatnim denarjem, ga tudi ne boste s tem zakonom," je dejala.

Ivan Prelog iz SMC je dejal, da se je treba zavedati, da so čakalne dobe v zdravstvu pomembno politično vprašanje v mnogih evropskih državah in Slovenija v tem pogledu ni nobena izjema. Kot je dodal, so čakalne dobe sestavni del vsakega zdravstvenega sistema, zlasti v okviru javnega zdravstva. Boji se, da idealnega zakona o pacientovih pravicah ne bo možno nikoli ustvariti, vendar pa predlog novele pozdravlja in upa, da bo na dolgi rok skrajšal čakalne dobe v zdravstvu in doprinesel k bolj preglednemu upravljanju s čakalnimi seznami.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je poudarila, da cilj zakona ni skrajševanje čakalnih dob, ampak urejanje vodenja čakalnih seznamov, da bi lahko v prihodnje govorili o realnih čakalnih dobah. Na podlagi tega bodo lahko tudi ocenjevali uspešnost enkratnih programov za skrajševanje čakalnih vrst. Zaveda se, da samo z interventnimi ukrepi, torej z dodajanjem finančnih injekcij, ne bodo rešili oz. odpravili čakalnih vrst. Napoveduje pa, da bodo z dodatnim denarjem skrajšali tiste čakalne dobe, kjer bolniki prekomerno čakajo, kar ima lahko za posledico poslabšanje zdravstvenega stanja.

Na očitke, da se je pri zakonu pozabilo na onkološke bolnike, je dejala, da je predvsem zaradi njih uvedena dodatna stopnja nujnosti, to je zelo hitro. S tem se bo po eni strani lahko razbremenilo stopnjo nujno, po drugi strani pa to rešuje prevelik časovni razkorak med stopnjo nujno (obravnava v 24 urah) in stopnjo hitro (obravnava v treh mesecih).