STA novice / Vlada s spremembami zakona o vladi za boljši sistem kriznega upravljanja (dopolnjeno)

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak je pojasnil, da ima Slovenija resda skoraj vse elemente kriznega upravljanja, a ti niso bili povezani v enoten sistem z enotnim vodenjem. Sprememba zakona pa bo po njegovi oceni omogočila vzpostavitev učinkovitega sistema kriznega upravljanja, ki bo primerljiv z ostalimi evropskimi državami oz. državami v regiji.

Potrebo po nadgradnji sistema kriznega upravljanja so po njegovih besedah pokazale dosedanje analize kriznih situacij, kakršni sta bili žledolom leta 2014 in migrantska kriza.

Kot je razvidno iz ocene stanja, ki je del predloga, so pretekle raziskave, ki so jih opravile neodvisne civilne raziskovalne institucije in delovne skupine ministrstva za obrambo, pokazale na pomanjkljivosti delovanja sistema kriznega upravljanja in vodenja. "Rezultati kažejo na prenizko stopnjo medresorske povezanosti ter nejasno razdelitev pristojnosti in vlog v kompleksni krizi. Nadaljnja ovira je tudi pomanjkanje soglasja o dejavnikih, po katerih je posamezni dogodek prepoznan kot kompleksna kriza državnih razsežnosti," navajajo v predlogu. Z vnaprej oblikovanimi odzivnimi kriznimi telesi, vnaprej določenimi strukturami, nalogami in podpornimi elementi pa naj bi se po prepričanju pripravljavcev zakona izognili negativnemu vplivu na učinkovitost odziva države na kompleksne krize in posredno negativnemu vplivu na prebivalstvo.

Spremembe zakona, ki so jih po trditvah Koprivnikarja pripravljali že od marca letos, se tičejo predvsem Sveta za nacionalno varnost, Nacionalnega centra za krizno upravljanje in medresorske analitične skupine pri ministrstvu za obrambo. Iz besedila zakona izhaja, da vsi omenjeni v kompleksni krizi podpirajo vlado z izvajanjem določenih nalog oziroma funkcij kriznega upravljanja in vodenja.

Svet za nacionalno varnost svetuje vladi, sekretariat sveta pa podpira njegovo delovanje. V kompleksni krizi lahko vlada odloči, da sekretariat opravlja tudi naloge usklajevanja odziva na kompleksno krizo med ministrstvi, vladnimi službami in podsistemi sistema nacionalne varnosti. Prostorsko in informacijsko infrastrukturo zagotavlja Nacionalni center za krizno upravljanje, analitično podporo pa zagotavlja medresorska analitična skupina. Dodatno je v organizacijo kriznega upravljanja in vodenja povezano novo telo, tj. operativna skupina sekretariata Sveta za nacionalno varnost, ki bo po besedah Bizjaka bdela nad razmerami ter uporabljala vse funkcije kriznega upravljanja. Pred kompleksno krizo in po njej bo delovala v podporo sekretariatu, med krizo pa se njeni posamezni člani vključijo v delovanje medresorske analitične skupine, predvideva predlog.

Ta obenem opredeljuje pojem krize oz. kompleksne krize, je povedal Bizjak. Za kompleksno krizo se, kot izhaja iz gradiva, pripravljenega za obravnavo na vladi, šteje "pojav, dogodek ali situacija hujšega ogrožanja temeljnih družbenih vrednot in hujše naravne ali druge nesreče ter s tem povezane velike negotovosti, in razmeroma kratek čas za ukrepanje, ki presega odzivne zmožnosti posameznih ministrstev, vladnih služb in podsistemov sistema nacionalne varnosti".

Pri tem temeljne družbene vrednote vključujejo ohranjanje neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti države, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustavno demokracijo, učinkovito delovanje pravne in socialne države, zagotavljanje javnega reda in miru, učinkovito delovanje gospodarstva, zaščito zdravja in življenja prebivalcev ter visoko stopnjo varnosti, učinkovito varovanje okolja, ohranjanje naravnih in zagotavljanje strateških virov ter ohranjanje kulturne dediščine.

Pri tem so izvzeti povečana nevarnost napada na državo, neposredna vojna nevarnost ali neposredni vojaški napad na državo ali velika in splošna nevarnost, ki ogrožajo obstoj države in zahtevajo razglasitev vojnega oziroma izrednega stanja.

Če tradicionalne strukture oziroma ministrstva, podsistemi sistema nacionalne varnosti in drugi akterji lahko obvladujejo položaj sami, z lastnimi zmogljivostmi, ne gre za kompleksno krizo, temveč le za dogodek na ravni ministrstva ali podsistema sistema nacionalne varnosti, ki ga imenujejo področna kriza.

Na novinarsko vprašanje, ali bi bilo v primeru majskega požara v vrhniškem podjetju Kemis mogoče vzpostaviti sistem kriznega upravljanja, pa je Bizjak odvrnil, da po teoretičnih izhodiščih ne, saj je šlo za področno in ne kompleksno krizo. Bi pa, če bi delovala stalna operativna skupina, ta lahko prej predlagala ustrezne ukrepe za odpravljanje posledic krizne situacije.

Po predlogu zakona odločitev o izvajanju kriznega upravljanja in vodenja v kompleksni krizi sprejme vlada na obrazloženi predlog pristojnega ministra. Ali kot je pojasnil Bizjak: sistem kriznega upravljanja je treba vzpostaviti, ko nek minister ali predstojnik podsistema nacionalne varnosti ugotovi, da sam položaja ne more več obvladovati, je pojasnil Bizjak.

V predlogu uredbe o kriznem upravljanju in vodenju ter delovanju nacionalnega centra za krizno upravljanje pa so dorečeni še mehanizmi kriznega upravljanja, ki so ocenjevanje ogroženosti za primer kompleksne krize, načrtovanje kriznega upravljanja in vodenja, izvajanje vaj kriznega upravljanja in vodenja, krizno komuniciranje, zagotavljanje informacijsko-komunikacijske ter psihosocialne podpore in analiziranje po kompleksnih krizah ter vajah kriznega upravljanja in vodenja.