STA novice / Dodatek k pokojnini se obeta okoli 200 športnikom (tema)

Zakon je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Petrom Vilfanom (DeSUS), kjer opozarjajo, da je v Sloveniji 16.000 prejemnikov izjemnih pokojnin, ki jih prejemajo nekdanji borci in njihovi družinski člani, več kot 300 izjemnih pokojnin pa je podelilo tudi ministrstvo za kulturo. Športnikov oziroma njihovih družinskih članov s tovrstnim dodatkov pa je le 11, pri čemer so bile zadnje pokojnine dane pred 10 leti.

Trenutno izjemno pokojnino po aktualni zakonodaji med drugim prejemajo telovadca Miro Cerar in Tine Šrot, košarkarji Ivo Daneu, Aljoša Žorga, Borut Bassin, šahist Bruno Parma, smučarski skakalec Ivo Šlibar, ter družinski člani že pokojnih atletov Drage Stamejčič in Stanka Lorgerja, kolesarja Zvoneta Zanoškarja in alpinista Janeza Jegliča.

Glede na trenutno razmerje izrednih pokojnin so športniki po mnenju predlagateljev zapostavljeni, posebej ob upoštevanju dejstva, da se številni nekdanji športniki takoj po končani karieri soočijo z eksistencialnimi težavami, številni zaradi športa tudi ne dokončajo izobraževanja, država pa zanje kljub vrhunskim dosežkom nima pripravljene rešitve v obliki službe ali rente.

Rešitev vsaj za del športnikov predstavlja v prejšnjem mandatu sprejeti zakon o premostitvenem zavarovanju poklicnih športnikov, ki še ni zaživel, dodatek k pokojnini pa je nova priložnost, da si nekdanji najbolj zaslužni športniki izboljšajo gmotni položaj.

Predlagatelji zakona zagotavljajo, da vsaj v prvih letih število upravičencev do izjemnega dodatka k pokojnini ne bo zelo naraslo, zato ne predstavlja obremenitve za proračun. Kandidati za izjemne pokojnine bodo v skladu s predlogom namreč le nosilci medalj z olimpijskih in paraolimpijskih iger, olimpijade gluhih in šahovske olimpijade, nosilci medalj s svetovni prvenstev v olimpijskih športih ter športni delavci in športniki prejemniki Bloudkovih nagrad.

Slovenija s tovrstnim nagrajevanjem ne bo edinstven primer v Evropi. Med drugimi Poljska trenutno svojim nosilcem olimpijskih odličij, ki so dopolnili 35 let in niso več aktivni, plačuje po 720 evrov mesečne rente. V Srbiji nosilci medalj po 35. letu starosti prejemajo rento v višini med 700 in 1200 evri in podoben predlog je imel za Slovenijo pred leti tudi nekdanji olimpijski prvak Primož Kozmus, a je naletel na gluha ušesa. Druge države, npr. Velika Britanija in Francija, poznata premostitveno zavarovanje in različne sklade, kamor se nalaga del sredstev, ki so jih športniki zaslužili med kariero.

Na matičnem odboru DZ se je danes izkazalo, da je podpora predlogu zakona velika, debato je sprožil le predlog dolgoletnega športnega delavca Toma Levovnika, da bi bili med možnimi kandidati lahko tudi najuspešnejši trenerji in najbolj vidni športni delavci, a nasprotniki predloga opozarjajo, da v tem trenutku pravih kriterijev za tovrstno nagrajevanje ni.

Glede na številne podpise poslancev pod predlog zakona in podporo vlade, je pričakovati, da bo tudi ta zakon v DZ v kratkem dobil ustrezno podporo. V primeru potrditve bi bil to že tretji zakon letos, ki ureja področje športa.

Pred dnevi je parlament potrdil novi zakon o športu. Sindikat športnikov Slovenije je sicer napovedal uporabo vseh pravnih sredstev, da se dokončna uveljavitev zakona zaradi nestrinjanja s členi, ki odstopajo od zakona o delovnih razmerjih, prepreči.

Poslanci so nedavno podprli tudi novelo zakona o omejevanju porabe alkohola, ki bo ponovno omogočila točenje alkohola na športnih prireditvah. Trenutno pa potekajo tudi pogovori med ministrstvi o možnih davčnih olajšavah za športnike, klube in zveze.