STA novice / Kritike na predlog novele zdravstvene dejavnosti tudi iz koalicije

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je dejala, da se s predlogom novele ohranja solidarno javno zdravstvo. To po njenih navedbah pomeni, da je temelj zdravstva mreža javnih zdravstvenih zavodov, koncesionarji oz. zasebniki pa v javni sistem vstopijo tam, kjer ljudje zdravnika potrebujejo, pa javna mreža tega ne zagotavlja. "Ta zakon je zakon o zdravstvu za ljudi, pa ne le zato, ker Slovenci dajemo zdravje na prvo mesto vrednot, ampak predvsem zato, ker zdravstvo v Sloveniji v s tem zakonom ostaja javno, dostopno vsem ljudem, ne glede na višino dohodka," je povedala poslancem.

Novela sicer ureja področje koncesij, opredeljuje konkurenčno prepoved v zdravstvu, podrobno ureja področje nadzorov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter ureja področje oglaševanja zdravstvenih storitev, med drugim prepoveduje zavajajoče oglaševanje. Ministrica je prepričana, da bodo predlagane spremembe za bolnike pomenile večjo kakovost in varnost zdravstvenih storitev ter da bo naš zdravstveni sistem bolje urejen.

Po besedah Branka Zormana bodo v SMC predlog novele podprli, saj prinaša pomembne korake k krepitvi javnega zdravstva. Prinaša namreč spremembe v smeri izboljšanja javne zdravstvene dejavnosti ter sledi koalicijskem cilju ločevanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti.

So pa do predloga novele kritični v koalicijskih SD in DeSUS. Tomaž Gantar (DeSUS) je dejal, da bodo predlog novele sicer večinsko podprli, saj končno rešuje položaj srednjih medicinskih sester, ki opravljajo delo sester z visokošolsko izobrazbo. Vseeno pa imajo pri nekaterih rešitvah več pomislekov. Žalosti ga, da si je ministrstvo kot cilj in prioriteto izbralo področja, ki niso ključna za odpravljanje težav v javnem sistemu. Tako bi bili veseli, če bi danes pred seboj imeli celovit in nov zakon.

Tudi Bojana Muršič je v imenu poslancev SD dejala, da predlog novele le delno sledi koalicijskemu dogovoru, saj je bil predviden nov, celovit zakon. Pozdravila je reševanje vprašanja koncesij in položaja srednjih medicinskih sester, a je ob tem dejala, da bo čas pokazal, kako bo potekalo podeljevanje koncesij po noveli, saj še vedno ni določena mreža javne službe.

V SDS so po besedah Nade Brinovšek pričakovali sistemske ukrepe, dobili pa predlog zakona, katerega osnovni namen je omejiti koncesije. "Ta zakon je škodljiv za državljane. Napisan je za zdrave ljudi, ki ne potrebujejo zdravnikov," je dejala in dodala, da s predlogom novele vlada sledi političnim ciljem, ki so daleč od potreb državljanov in zdravstvenega sistema. Opozorila je, da v zakonu ni niti omembe javne mreže, zato ji ni jasno, na podlagi česa bo potem ministrstvo podeljevalo koncesije, če nima kriterijev. "Zakon je milo rečeno neumen in ni primeren za nadaljnjo obravnavo," je dodala.

Predlogu novele nasprotujejo tudi poslanci NSi, saj po besedah Jerneja Vrtovca ne krepi javnega zdravstva. Dejal je, da bi krepitev javnega zdravstva omogočila konkurenčnost, ki jo pa ta novela popolnoma izpušča. Dejal je, da bi od ministrice pričakovali, da bi jim predstavila sveženj zakonov, da bi si lahko ustvarili celotno sliko, namesto tega pa predstavlja parcialne rešitve. Po njegovem mnenju je predlog novele osnovan na konceptih, ki so v nasprotju s trendi sodobnega zdravstva, in bo krnil avtonomijo bolnikov ter prosti pretok delovne sile. Zaradi tega bodo najboljši kadri in strokovnjaki odšli iz javnega zdravstva, verjetno pa tudi iz države.

Miha Kordiš je v imenu poslancev ZL dejal, da predlog novele ne omejuje koncesij in ne odpravlja pojava zdravnikov dvoživk. "Ta predlog samo legalizira slabe prakse, ki se v tem trenutku dogajajo v sivi coni," je dejal in dodal, da vlada ni naredila nič od tega, kar bi bilo nujno, da bi zdravstveni sistem normalno opravljal svojo funkcijo. Vseeno pa v ZL po njegovih besedah ne bodo "pritisnili na tipko proti", saj so cilji tega zakona pravi in jih lahko dosežejo z dopolnili v nadaljnji obravnavi.