STA novice / V DZ o zakonu v športu; sindikat ostro proti členom, ki urejajo zaposlovanje (ozadje)

Zakon zajema praktično vse oblike športa, zato je potekalo široko posvetovanje pristojnega ministrstva z vsemi ključnimi akterji slovenskega športa, nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami, Olimpijskim komitejem Slovenije in sindikatom. "Res smo si vzeli čas in iskali optimalne rešitve," pravi direktor direktorata za šport Boro Štrumbelj in dodaja: "Cilj je bil vedno dogovor, včasih pa ta ni možen in v tem primeru je pri presoji prevladal javni interes."

Zakon, ki bo zamenjal obstoječega iz leta 1998, v primerjavi z zdajšnjim zakonom po mnenju Štrumblja prinaša večjo dosegljivost športnih vsebin, ki so financirane iz javnih sredstev, in omogoča, da bodo postopki financiranja izpeljani hitreje. "Šport bo zdaj sredstva na lokalni in državni ravni lahko dobil neposredno po sprejetju proračuna," navaja. Novi zakon prinaša tudi večjo preglednost in strokovnost pri programih usposabljanja, lažjo dvojno kariero športnikov in uvaja varuha športnikovih pravic.

Štrumbljev predhodnik Edvard Kolar, ki je bil tudi eden od snovalcev nacionalnega programa o športu, zdaj pa je generalni sekretar OKS in bodoči prvi mož Športne loterije, ocenjuje, da bo novi zakon bistveno bolj prilagojen obstoječi situaciji športa v Sloveniji, kot je obstoječi. "Mislim, da je predlagani zakon dober kompromis vseh interesov, ki so nastopali. Ni idealen, je pa dovolj dober, da za naslednje obdobje omogoča izvajanje nacionalnega programa športa."

Kot pravi Kolar, ima stari zakon tudi nekaj določil, ki se niso izvajala. Ključen je bil člen, ki je predvideval brezplačne zdravstvene preglede športnikov, česar praksa ni potrdila, po novem pa to ureja področje zdravstva, ministrstvi pa sta se natančno dogovorili za način. Ob tem pa tako kot Štumbelj izpostavlja, da poleg lažjega financiranja bolje ureja pravice športnikov predvsem na področju izobrazbe, olajšuje tudi usposabljanje in prinaša druge novosti.

Gabrovec: Zgolj zakon o športu ni dovolj

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec izpostavlja iste bistvene prednosti zakona kot Štrumbelj in Kolar, opozarja pa, da neposrednega vpliva na športne dosežke seveda nima. Kot pravi, je to v pristojnosti zvez, OKS in država pa nimata pravice, da se vmešavata v stroko. "A zakon bo podlaga za lažje financiranje. Seveda si vsi najbolj najbolj želimo vrhunske rezultate in široke baze športnikov, a ta področja bodo morale zveze reševati same," izpostavlja.

Gabrovec pravi, da država ob novem zakonu o športu nujno potrebuje tudi spremembo druge zakonodaje v mozaiku urejanja položaja športa. Želi si okolje, kjer bi država z davčnimi olajšavami spodbudila sponzorstvo in drugačno ureditev dohodnine, saj so po njegovem mnenju športne nagrade zdaj obdavčene dvojno - tako v Sloveniji kot v državi, kjer je športnik nagrado dobil.

Pod pogojem, da bi imeli kaj od tega neposredno klubi, je tudi za vrnitev točenja alkohola na športne prireditve. Ob tem Gabrovec zagovarja ostrejši zakon o navijačih po vzoru Anglije, kjer izgredov praktično ni več. Opozarja tudi na pomemben boj proti krojenju izidov, problematiko dopinga in športnih stav.

Sindikat športnikov nasprotuje določbam o zaposlovanju

Predlagani novi zakon je nazadnje potrdil tudi matični odbor DZ, ki pa je predlagal številna dopolnila. Največ razprave je bilo povezane z zaposlitvijo športnikov in strokovnih delavcev v športu, pa tudi z odškodninami in nadomestili ob prestopih športnikov. Na obeh področjih je pripombe imela tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba.

Zakon namreč za poklicne športnike predvideva nekatere izjeme od zakona o delovnih razmerjih, čemur ostro nasprotuje Sindikat športnikov Slovenije. Predsednik Dejan Stefanovič napoveduje, da bo šel sindikat v primeru sprejetja zakona v predvideni obliki v boj proti uveljavitvi tudi z referendumom.

Trdi namreč, da je zakon v tem delu protiustaven, v nasprotju z vsemi podpisanimi konvencijami in da predvidene izjeme preveč odstopajo od zakona o delovnih razmerjih. "Mi pristajamo na posebnosti športa, ampak le, če so dogovorjene v kolektivni pogodbi. Nobena država, po mojem vedenju, ne diskriminira športnikov na ta način in jih postavlja v vlogo tretjerazrednih državljanov. Potrebujemo nekaj, kar je primerljivo z razvitimi zahodnimi državami."

Največja težava po mnenju Stefanovića je ta, da na seji odbora DZ v zvezi s členi, ki urejajo to področje, ni bil sprejet noben amandma in se tega tudi na seji DZ zdaj ne more spreminjati. "Le dan po tej seji smo bili nato na sestanku s strokovno skupino ekonomsko-socialnega sveta, kjer so se delodajalci, delojemalci in vlada strinjali, da predvidene izjeme niso dopustne in zdaj je težava, kako se lotiti te problematike. Vedeti je treba, da je ogroženo celotno delavstvo, saj ni zagotovila, da se podobna zakonodaja ne bo prenesla tudi na druga področja," opozarja.

Stefanović zato predlaga, da se zadeva uskladi in nato obravnava na septembrski seji DZ, s čimer ne bi izgubil nihče, saj bo novi zakon v vsakem primeru začel veljati šele 1. januarja 2018.