STA novice / Ob osnutku strategije dolgožive družbe: Nujno bo vključevanje vseh generacij v družbo (tema)

Vključenost v družbo na družbenem, socialnem, gospodarskem in kulturnem področju je pomembna za dostojno in kakovostno življenje vseh generacij, opozarjajo avtorji osnutka strategije. Med drugim se s podanimi usmeritvami zavzemajo za povečanje digitalne pismenosti in e-znanja starejših, za medgeneracijski prenos znanja na različnih področjih ter za ozaveščanje javnosti o diskriminaciji starejših in spodbujanje pozitivne podobe starejših.

Medgeneracijsko sodelovanje bi moralo biti primerljivo nekdanjemu razmerju mojster - vajenec, je za STA dejal predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) Janez Sušnik. Po njegovih besedah naj bi torej šlo za prenos znanja s starejše na mlajše, kar je osrednjega pomena. "Zadrževanje znanja v starejših osebah, ki se ne prenaša na mlade, je slabo," je opozoril. V zvezi si prizadevajo za medgeneracijsko sodelovanje, je dejal Sušnik.

Medgeneracijsko sodelovanje ni opredeljeno

A Tomaž Banovec iz Zdusa, ki je kot predstavnik zveze sodeloval tudi na konferenci o izzivih srebrne generacije, ki jo je nedavno gostil predsednik republike Borut Pahor, v osnutku strategije pogreša ravno opredelitev medgeneracijskega sodelovanja. "Medgeneracijskega sodelovanja nismo že nikoli čisto dobro opredelili, čeprav ga omenjajo vsi," je spomnil. "V osnutku je pridevnik medgeneracijsko omenjen 70-krat, čeprav sploh ni jasno, kaj pomeni generacija," je dejal za STA.

"Ko se bo čez 20 ali 30 let zgodilo t. i. veliko postaranje Slovenije, bo pridevnik medgeneracijski slišati zelo hecno," je posvaril. Takrat bo po njegovih besedah mogoče govoriti le še o znotrajgeneracijskem sodelovanju. V zvezi zato predlagajo, da bi starejšim omogočili vzpostavljanje mostov pomoči med seboj.

Pri tem je Sušnik spomnil na projekt zveze Starejši za starejše, v okviru katerega obiskujejo starejše ljudi na domovih in jih vprašajo po željah in potrebah. Če izrazijo pripravljenost denimo za učenje računalništva, jim to omogočijo. "Čeprav so stari 75 let ali več, naj se naučijo delati z računalnikom!" je pozval Sušnik. "Tako bodo tudi krepili svoje zdravje," je dodal.

Internet so v prvem četrtletju letos redno uporabljale tri četrtine Slovencev med 16. in 74. letom. Od tega jih je več kot polovica do interneta dostopala prek mobilnega ali pametnega telefona - največji delež takšnih je bil v mlajši generaciji, kažejo podatki državnega statističnega urada.

V starostni skupini od 35 do 44 let so internet uporabljale skoraj vse osebe, med osebami v starostni skupini od 45 do 54 let pa uporaba interneta upada. Rednih uporabnikov interneta med osebami te starosti je bilo 78 odstotkov, med osebami od 55 do 64 let je bilo rednih uporabnikov interneta 52 odstotkov, v skupini oseb od 65 do 74 let pa 29 odstotkov.

Diskriminacija je nesprejemljiva

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa vseskozi opozarja na nesprejemljivost kakršne koli diskriminacije, tako tudi diskriminacije starejših. Starejši v pobudah varuhu opozarjajo na diskriminacijo starejših ob digitalizaciji družbe. Med takšnimi primeri je bilo denimo uvajanje elektronske napotnice v zdravstvu, je povedala za STA.

V pobudah po njenih besedah izražajo nezadovoljstvo, da so v slabšem položaju kot mlajši. Zaradi nepoznavanja elektronskih komunikacij morajo namreč prositi za pomoč druge ali jim za pomoč celo plačati oziroma se bojijo, da bodo to morali storiti zelo kmalu.

Diskriminacijo starejših pri varuhu zatrjujejo tudi starejši univerzitetni profesorji, ki so se morali ob izpolnitvi 65. leta starosti upokojiti zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ, čeprav so se še čutili sposobne za delo in so bili na odgovornih mestih.

Športni sodnik pa je v pobudi varuhu zatrjeval diskriminacijo zaradi starosti, ker so postavljene starostne omejitve za športnega sodnika. Opozarjal je, da ima veliko znanja, a je v primerjavi z mladimi športnimi sodniki kljub temu diskriminiran, je med naštevanjem primerov še omenila Nussdorferjeva.

A Sušnik poudarja, da "upokojenci ne smemo le tarnati, kako so nizke pokojnine in kako je vse slabo". V zvezi so tako nedavno oblikovali posebno skupino gospodarstvenikov, ki bo tako upokojencem kot poslanskim skupinam in vladi lahko svetovala smeri za delovanje.

Mladi bodo najbolj občutili posledice današnjih odločitev

Tudi v Mladinskem svetu Slovenije (MSS) opozarjajo, da je za razvoj družbe potrebno ustvarjanje vseh generacij, zato je treba preprečiti morebitne napetosti med posameznimi generacijami. V odločanje o prihodnosti družbe morajo biti vključene vse generacije, še zlasti mladi, ki bodo v prihodnosti najbolj občutili posledice danes sprejetih odločitev, je za STA dejal predsednik MSS Tin Kampl.

MSS je v letošnjem letu začel intenzivneje naslavljati vprašanja medgeneracijske solidarnosti. V sodelovanju z zvezo društev upokojencev so februarja že izvedli posvet o medgeneracijskem sodelovanju in solidarnosti. Letos načrtujejo še kakšno okroglo mizo, na koncu pa bodo pripravili zaključni dokument s priporočili in predlogi ukrepov odločevalcem.