STA novice / Predlog zakona o romski skupnosti brez podpore matičnega parlamentarnega odbora (dopolnjeno)

Ključne rešitve predloga ZL so povezane z zagotavljanjem načela prepovedi diskriminacije ter pravice do primernega bivališča. Za urejanje bivanjskih razmer v romskih naseljih predlagajo določitev sistemskega načina financiranja, in sicer uvedbo dvakratnika povprečnine za vsakega pripadnika romske skupnosti. Predlagajo tudi začasni moratorij za promet z zemljišči, na katerih bivajo Romi. Prav tako predlagajo spremembe, po katerih bi Svet romske skupnosti ohranil 21 članov, bi bila pa tretjina teh predstavnikov iz Dolenjske, tretjina predstavnikov iz prekmurske regije, en član bi bil predstavnik Sintov, šest pa bi bilo predstavnikov društev oz. zvez. V svetu bi zaposlili tudi tri strokovne sodelavce.

Glasovanje o sklepu, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je uvodoma predlagala Anja Bah Žibert (SDS). Kot je pojasnila, je predlog problematičen, ker "udari" ob drugo ustavno pravico, pravico do lastnine. Predlagane rešitve so ustavno sporne, nihče ne more poseči v osebno lastnino na tak način, je poudarila.

Po besedah prvopodpisanega pod zakonski predlog Matjaža Hanžka (ZL) pa predlog ne govori o razlastitvi, ampak o začasni zamrznitvi prometa z zemljišči, na katerih bivajo Romi. Po njegovih besedah gre za podobne zgodbe kot pri denacionalizaciji, "da se lastnina prodaja z ljudmi vred".

Hanžek je dejal, da so zakon pripravljali dve leti in pol. Čakali so, da bo vlada kaj naredila, in tudi če bi zakon vendarle pripravila, ne verjame, da bi ga lahko sprejeli v tem mandatu. Kot je dejal, mogoče katera od rešitev ni najboljša, ampak od nikogar niso dobili konkretnih predlogov za izboljšave. Sami so vložili nekaj dopolnil, ki v glavnem sledijo mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe.

Po mnenju slednje besedilo predloga zakona med drugim ne zagotavlja ustrezne razmejitve med obveznostmi države in obveznostmi lokalnih skupnosti. Služba je opozorila tudi, da pomeni zagotavljanje pogojev za minimalno komunalno oskrbo odstop od siceršnje zakonodaje in da je dolgoročno tak odstop nesprejemljiv. V primeru omejenega odstopa pa bi morali urediti vrsto vprašanj. Zaradi posega v lastninsko pravico posameznikov je za službo problematična tudi prepoved razpolaganja z nepremičninami iz seznama zemljišč, na katerih prebivajo Romi.

Ob podobnih pomislekih predlaganih rešitev ne podpira niti vlada. Direktor vladnega urada za narodnosti Stane Baluh je pojasnil, da vlada pripravlja svoj predlog in je zato že ustanovljena delovna skupina.

Tudi v Svetu romske skupnosti Slovenije po besedah njegovega predsednika menijo, da bi morali zakon dopolniti in izboljšati. Predsednik sveta Jožek Horvat Muc je poudaril, da niso proti spremembam. Bi pa te morale po njegovih besedah določiti sistemsko financiranje na ključnih področjih, med katerimi je navedel bivanjske razmere, zaposlovanje in zdravstvo.

Svojega mnenja pa niso imeli možnost izraziti predstavniki drugih romskih društev in zvez. Zato so na predsednika odbora Dušana Verbiča (SMC) leteli tudi očitki o nekorektnem vodenju seje. Kot je pojasnil Verbič, je na sejo vabil tiste, za katere je ocenil, da so kot predstavniki vlade ali interesne institucije vpeti v vse tovrstne procese, so pooblaščeni in imajo pristojnost, da dobro zastopajo interese romske populacije. Matej T. Vatovec (ZL) je nato menil, da predsednik nima te pristojnosti, da bi arbitrarno odločili o tem, kdo je primeren, da predstavi stališča.

Odbor se je enak sklep sprejel tudi za predlog sprememb zakona o javnem naročanju, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil Andrej Čuš. Ta je kot glavne cilje zakona navedel zmanjšanje onesnaževanja, povečanje lokalne povezanosti in izboljšanje kakovosti hrane v javnih zavodih. Zakon pa bi po njegovih besedah prispeval tudi k višjim prihodkom na kmetijah. Cilj je, da javni zavodi pri naročanju hrane ne bi preverjali zgolj cene, temveč tudi druge kriterije. Kot je zapisano v obrazložitvi, je namreč velikokrat najpomembnejši kriterij cena in ne svežina ali kakovost.

K zakonu je pripombe podala zakonodajno-pravna služba, podporo mu je odrekla tudi vlada. Državna sekretarka z ministrstva za javno upravo Tanja Bogataj je med drugim pojasnila, da je materija v zakonu in uredbi o zelenem javnem naročanju že celovito urejena. Omenjena uredba, ki po njenih besedah že danes določa delež kakovostnih elementov pri izbiri ponudnikov, je po njenih besedah trenutno tudi v prenovi. Predlagana ureditev pa je, kot ugotavlja vlada, zaradi napačne umestitve v zakon v nasprotju s ciljem, ki ga predlog zakona želi doseči.

Verbič je glede na ta stališča predlagal glasovanje o sklepu, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Na to se je odzval Zvonko Lah (NSi), ki je pojasnil, da v NSi predlog podpirajo, saj ima pravi namen. Če ga takšnega, kot je predlagan, ni mogoče sprejeti, pa imata vlada in parlament določene službe, ki bi lahko pomagale predlagatelju, da pripravi ustrezen predlog. Tomaž Lisec (SDS) je dejal, da je namen pravi, "način pa malo nespreten". Simon Zajc (SMC) pa je Čušu očital, da je zakon slabo pripravljen in da je namenjen zgolj samopromociji.