STA novice / Odbor za finance skozi dvig povprečnin in dodatek za upokojence

Sredstva za dodatek naj bi zagotovila sama pokojninska blagajna. Število novih upokojencev v letošnjem letu in konec lanskega leta je namreč nižje od pričakovanega in bo tako lahko pokojninska blagajna znotraj pričakovanih prihodkov in odhodkov pokrila tudi ta dodaten odhodek.

Regres bodo dobili vsi upokojenci, njegova višina pa bo odvisna od višine njihove pokojnine; znesek se bo gibal od 400 evrov pri tistih, ki dobivajo do 430 evrov pokojnine, do 90 evrov, kolikor bo pripadlo upokojencem s pokojninami, višjimi od 760 evrov.

Člani odbora so medtem zavrnili predlog zakona o uravnoteženju javnih financ, ki ga je vložila poslanka Alenka Bratušek (NP) iz Zavezništva. Opozorila je, da beležimo že četrto leto pozitivne gospodarske rasti in da so se v času krize nižale nekatere pravice prebivalstva, zlasti upokojencev. Predlagala je, da se že letos tem izplača letni dodatek v samo dveh višinah, in sicer 390 evrov za nižje pokojnine in 250 evrov za tiste z višjo pokojnino, ter ne v petih višinah, kot predlaga vlada.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar je ob tem opozoril, da cilj pokojninskega sistema ne more biti samo javnofinančna vzdržnost, temveč tudi dostojne pokojnine. Pojasnil je še, da je bela knjiga o pokojninah v razpravi med socialnimi partnerji, zaključuje se ta teden, še ta mesec pa jo bo obravnaval Ekonomsko-socialni svet. Prepričan je, da pokojninska reforma iz leta 2012 daje učinke. "Lani je Slovenija beležila najnižji prirast novih starostnih upokojencev v zadnjih 25 letih," je dejal.

Povprečnina za občine za letos se bo medtem po predlogu novele zakona o izvrševanju proračunov povišala s 530 na 533,5 evra, zagotovljen bo tudi poračun od 1. januarja dalje. Dvig povprečnine sledi obljubi zaradi povišanih stroškov dela v občinah, ki so posledica dogovora s sindikati javnega sektorja. Državni proračun bo dvig povprečnin stal 7,2 milijona evrov.

Poslanec Zvonko Lah (NSi) je opozoril, da dvig povprečnine ne zadosti niti polovici stroškov, ki jih bodo imele občine z dvigom plač v javnem sektorju. Njegov kolega Jožef Horvat je spomnil, da so prav občine v prejšnji finančni perspektivi izvajale okoli 70 odstotkov vseh javnih investicij in da so bile občine zaslužne, da smo dobro počrpali sredstva prejšnje finančne perspektive in pomagale spremeniti predznak gospodarske rasti v pozitivno.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša jazbec je poudarila, da bo transfer pokril stroške, ki jih bodo imele občine v 2017. Sestavljen je iz odprave varčevalnih ukrepov in iz odprave anomalij.

Člani odbora so podprli tudi vladni predlog novele zakona o organu in skladu za reševanje bank. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen božič je poudaril, da je edini cilj predloga uskladiti zakon o organu in skladu za reševanje bank z določbami zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank.

Kot neprimerna za nadaljnjo obravnavo pa so koalicijski člani odbora ocenili dva predloga nepovezanega poslanca Andreja Čuša. V predlogu novele zakona o dohodnini je predlagal izvzem kmetijskih subvencij iz dohodnine ter opustitev plačila katastrskega dohodka v prvih treh letih po prevzemu kmetij s strani mladih prevzemnikov.

Državni sekretar Tilen Božič je pojasnil, da vlada predlogom ni naklonjena in da izjema izvzema subvencij iz dohodnine ni primerna. Izpostavil je, da mednarodne primerjave potrjujejo, da vse države EU subvencije upoštevajo kot del dohodka kmetijske dejavnosti. Dodatna oprostitev katastrskega dohodka za mlade prevzemnike za tri leta, ki bi po njegovih besedah pomenila davčne počitnice, pa bi predstavljala nesorazmerno ugodnost glede na druge.

V predlogu novele zakona o davku na dodano vrednost pa je Čuš predlagal zvišanje praga za obvezno knjigovodstvo na kmetijah, ki je sedaj postavljen pri 7500 evrov na 15.000 evrov.

Božič je izpostavil, da je sedaj meja pri katastrskem dohodku 7500 evrov za kmete, za ostale, ki se jih ne obdavčuje po katastrskem dohodku, pa pri 50.000 evrov. "Ker mora biti sistem sprejemljiv za vse, bi ob dvigu praga pri kmetih na 15.000 evrov morali za ostale zvišati prag na 100.000 evrov. Katastrski dohodek je izrazito podcenjen in se bo zviševal, zato že potekajo pogovori, kako ohraniti ravnovesje ob tem zviševanju," je dodal.