STA novice / Pred zakonom o drugem tiru nove ovire

Poslanci so zakon o drugem tiru železniške proge Divača-Koper prvič po nujnem postopku potrdili pred dobrima dvema tednoma, že nekaj dni pozneje pa so svetniki nanj izglasovali odložilni veto. Svetniki so menili, da gre za enega ključnih projektov, ki zahteva premišljene rešitve, zakon pa jih po njihovem mnenju ne vsebuje.

Med razlogi za veto so izpostavili, da zakon ne predvideva niti stabilne finančne konstrukcije. Med viri financiranja je, kot so poudarili, zagotovljenih le 200 milijonov evrov državnih sredstev, ostali pa so še negotovo dejstvo. Prav tako so izrazili pomisleke glede vstopa zalednih držav v projekt, saj ni jasno, ali bodo države, ki se pogovarjajo z vlado - najbolj resno Madžarska, sploh sodelovale in pod kakšnimi pogoji.

Svetniki sicer niso edini, ki poskušajo zakon zaustaviti. Od njegove predstavitve so nasprotovanje zakonu izrazili v več civilnih iniciativah, gospodarski in obrtni zbornici, Luki Koper, protikorupcijski komisiji, da ni primeren, meni tudi opozicija. Na ministrstvu za infrastrukturo so se z nekaterimi od omenjenih deležnikov pred prvo obravnavo zakona v DZ večkrat sestali in v predlog zakona vključili nekaj njihovih pripomb. Kljub temu so mu na prvem glasovanju vse opozicijske stranke prižgale rdečo luč.

Sam zakon sicer ureja upravljanje in gospodarjenje z drugim tirom. Kot je ob njegovi predstavitvi v DZ pojasnil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, se v skladu z zakonom projektni družbi 2TDK za izgradnjo in gospodarjenje podeli koncesija za obdobje 45 let. Vse naloge bo družba 2TDK v vlogi investitorja opravljala v svojem imenu in za svoj račun. Zgrajena infrastruktura bo del javnega železniškega omrežja, po zaključku koncesijskega obdobja pa bo prešla v last države.

Financiranje projekta je v zakonu po besedah Gašperšiča zastavljeno tako, da najmanj bremeni davkoplačevalce. Proračunsko financiranje je omejeno s kapitalskim vložkom do 200 milijonov evrov, tudi zaradi sprejetega fiskalnega pravila in zahteve po zmanjšanju javnega dolga. Zato se je vlada tudi odločila, da k financiranju projekta pristopi z uporabo inovativnih finančnih instrumentov, ki jih je uvedel t. i. Junckerjev investicijski program oz. EFSI mehanizem, je pojasnil.

Zakon sicer temelji na javno-javnem partnerstvu in predvideva udeležbo partnerskih zalednih držav. Poleg kapitalskih vložkov in EU sredstev bo tretja komponenta financiranja projekta še posojilo Evropske investicijske banke z garancijo Evropskega sklada za strateške investicije.

Iz opozicijskih vrst je slišati pozive, da bi morala država 27-kilometrsko progo med Koprom in Divačo financirati sama, prav tako so prepričani, da bi morali zgraditi dvo- in ne enotirno progo, kar predvideva vladni načrt. Za slednje se zavzemajo tudi krajani Črnega Kala. Na ministrstvu za infrastrukturo v teh dneh možnost gradnje dvotirne proge proučujejo.

Koalicija, zlasti vladajoča SMC, zakon zagovarja. Poslanci največje parlamentarne stranke so večkrat poudarili, da je vlada Mira Cerarja projekt po 20. letih premaknila z mrtve točke, opozicijskim poslancem pa očitajo, da projekt blokirajo namesto da bi Luki Koper ob razvoju konkurenčnih pristanišč na Reki in v Trstu omogočili razvoj.

Pričakovati je, da bo koalicija v ponedeljek ob ponovnem glasovanju zagotovila potrebno absolutno večino glasov, a se zapleti okoli zakona tu ne končajo. Ob njegovi vnovični potrditvi namreč v civilni iniciativi Davkoplačevalci se ne damo že napovedujejo vložitev potrebnih podpisov za sprožitev referendumskih aktivnosti.

Po besedah njenega vodje Vilija Kovačiča so jih doslej zbrali blizu 4000, za začetek zbiranja 40.000 podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma pa jih potrebujejo 2500. Kljub temu je Kovačič napovedal, da jih bodo zbirali do samega roka za njihovo vložitev, saj želijo svoje nasprotovanje podkrepiti s čim večjim številom podpisov.

Kovačič je po petkovem sestanku s predsednikom DZ Milanom Brglezom pojasnil, da imajo v civilni iniciativi za zbiranje podpisov po potrditvi zakona sedem dni časa, nato pa je Brglez dolžan razpisati rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma. Ti termini se po Kovačičevih besedah sicer "že nagibajo v poletje, zato se zna zgoditi, da bo zadeva prestavljena na jesen".

Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben je ob robu petkove seje odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, na katerem so člani zakon ocenili za primernega, glede referendumske pobude dejal, da bo škoda za celo Slovenijo, če bo šla ta naprej. Pri tem je bil jasen, da drugega tira ne bo, če ne bo zakona o drugem tiru.