STA novice / Člani odbora DZ ponovili argumente za in proti zakonu o drugem tiru

Vzroke za vložitev veta na zakon o drugem tiru je uvodoma predstavil državni svetnik Jernej Verbič. Kot je dejal, ni dvoma o tem, da je treba drugi tir zgraditi, ne samo za uresničitev poslovnih ciljev Luke Koper ampak tudi z vidika razvoja logistične panoge ter gospodarstva nasploh.

Kljub temu svetniki po njegovih besedah zakona ne morejo podpreti, saj gre za enega ključnih projektov, ki zahteva premišljene rešitve, zakon pa jih ne vsebuje, med drugim ne predvideva niti stabilne finančne konstrukcije. Poudaril je, da je med viri financiranja zagotovljenih le 200 milijonov evrov državnih sredstev, ostali pa so še negotovo dejstvo. Prav tako ni jasno, ali bodo zaledne države, ki se pogovarjajo z vlado, sploh sodelovale in pod kakšnimi pogoji, je še dejal Verbič.

Z mnenjem svetnikov so se strinjali tudi člani odbora iz opozicijskih strank, pomisleke pa je skušal na seji pomiriti državni sekretar Leben. Uvodoma je poudaril, da ni več kančka dvoma, da je drugi tir prednostni projekt te vlade.

Izrazil je obžalovanje glede veta. "Če si vsi skupaj iskreno želimo, da zgradimo drugi tir, potem je ta zakon, ki ga danes vnovič obravnavamo, ključen. Naj bom zelo jasen, brez zakona o drugem tiru ne bo drugega tira," je poudaril. Ponovil je, da je zakon nujen tudi zato, ker želijo pred julijem zagotoviti status investitorja družbi 2TDK. Ta poteza je po Lebnovih besedah bistvena, ker se Slovenija ne more sama učinkovito prijaviti na razpis za evropske sredstva iz mehanizma CEF.

Leben je še dejal, da je drugi tir projekt Slovenije in celotne regije, zato sodelujemo z Madžarsko, Poljsko, Slovaško in Češko, ter vnovič zatrdil, da logističnega holdinga z Madžarsko ni na mizi. "Z Madžari sodelujemo pod jasnim predpogojem, da infrastruktura in Luka Koper ostaneta slovenski," je bil jasen.

Opozicijski poslanci so bili do Lebnove uvodne razlage kritični. Ljubo Žnidar (SDS) je ocenil, da v njej ni bilo niti kančka strokovnosti. Podobno je menil tudi njegov strankarski kolega Danijel Krivec (SDS) in ocenil, da so iz ust Lebna poslušali prosti spis, niso pa dobili konkretnih odgovor na vprašanja, ki jih je izpostavil državni svet. Poudaril je tudi, da so se v Sloveniji infrastrukturni projekti že gradili, pa zato ni bil potreben poseben zakon.

Potezo svetnikov je pozdravila tudi Violeta Tomič (ZL). Poudarila je, da zakon ne vsebuje prav nobene varovalke, da ne bi postal nov Teš 6. "Namesto, da bi se koalicija iz tega vročega primera kaj naučila, vehementno ponavlja isto napako," je bila kritična.

Da je v zakonu ogromno neznank, je menil Zvonko Lah (NSi), ki mu ni jasno, kakšen ta projekt sploh bo. Kot je pojasnil, je vlada med postopkom namignila, da ugotavljajo, da bi šli morda res graditi dvotirno progo in bi tunele prevrtali s pravim premerom za dvotirno progo. Tudi to ne vem, če se bo zgodilo, je dejal.

Zakonu je na odboru v bran stopila koalicija, ki je opozicijskim poslancem očitala, da projekt zaustavljajo. Branislav Rajić (SMC) je izrazil obžalovanje, da je do veta prišlo in da se obenem napoveduje referendum. Kot je izpostavil, sta v bližini pristanišči Reka in Trst, namesto, da bi Luki Koper omogočili razvoj, pa v opoziciji po njegovem mnenju blokirajo projekt.

Predsednik odbora Igor Zorčič (SMC) je menil, da bi v primeru padca zakona projekt obstal. Bodisi bi se v novem mandatu začelo razpravljati o tem, katera bi bila najbolj primerna varianta, ali pa bi se odprla razprava o tem, da bi morala država projekt financirati sama.

Tudi Jani Möderndorfer (SMC) je menil, da opozicija dela vse, da se s projektom ne zgodi nič. Kritičen je bil tudi do, kot pravi, naporov opozicije, da bi v svojih razpravah poskušala diskvalificirati državnega sekretarja. Dotaknil se je še možnosti referenduma, za katero je ocenil, da je velika in realna. Prelaganje odločitve na volivce se mu sicer zdi napačna.

Ob robu seje je Leben glede referendumske pobude dejal, da bo škoda za celo Slovenijo, če bo šla ta naprej. Projekta ne bomo mogli izvesti učinkovito, ne bomo se mogli prijaviti na blending razpis, je izpostavil.

Podpise za sprožitev referendumskih aktivnosti sicer zbirajo v civilni iniciativi Davkoplačevalci se ne damo. Po besedah njenega vodje Vilija Kovačiča so jih doslej zbrali blizu 4000, vložili pa jih bodo po presoji. Kovačiča je sicer danes na pogovor povabil predsednik DZ Milan Brglez, glede srečanja pa je Kovačič dejal, da sta se pogovarjala povsem prijateljsko in obdelala vse možnosti - tudi politične, ki niso v njegovo domeni. "Moja domena je, da jih opozorim, naj ne tvegajo referenduma, če hočejo sami sebi dobro," je povedal.

Pojasnil je, da imajo za zbiranje podpisov sedem dni časa, nato pa je Brglez dolžan razpisati rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma. Ti termini se po Kovačičevih besedah sicer "že nagibajo v poletje, zato se zna zgoditi, da bo zadeva prestavljena na jesen".

Člani odbora so po treh urah in pol razprave z 11 glasovi za in štirimi proti izglasovali, da je zakon primeren, že v ponedeljek pa ga bodo ponovno potrjevali poslanci.