STA novice / Varuhinja bo ta teden sporočila odločitev o morebitni ustavni presoji novele zakona o tujcih (ozadje)

Novela zakona o tujcih, ki jo je državni zbor sprejel 26. januarja, veljati pa je začela 4. februarja, predvideva, da lahko DZ ob zaostrenih migracijskih razmerah z absolutno večino sproži posebni ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo. Zakon, ki je razdelil celo največjo vladno stranko SMC, je DZ sprejel kljub očitkom o neustavnosti in neskladju z mednarodnim pravom.

Da krši temeljne ustavne pravice, je bilo slišati iz vrst civilne družbe, po njenem sprejetju pa so nevladne organizacije pozvale varuhinjo, naj sproži ustavno presojo novele. Več kot 1300 podpisnikov peticije jo je nato pred mesecem dni vnovič pozvalo k ukrepanju, saj so menili, da ima varuhinja na izbiro le dve možnosti: jasno nasprotovanje zakonu ali odstop s položaja.

Peticijo je sprožil inštitut Danes je nov dan, v njej pa so varuhinji očitali pasivnost, omahovanje in neodločnost. A Nussdorferjeva po njenem nedopustnemu pritisku podpisnikov nanjo ni podlegla, sporočila je namreč, da bo njena odločitev o zadevi povsem enaka, kot bi bila brez tovrstnih pritiskov.

Naklonjenost ustavni presoji je bilo sicer slišati tudi iz strankarskih vrst. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je ob sprejemanju novele dejala, da si želi, da bi "v luči glasovanja in argumentov" zadnjo besedo o tem zakonu imelo ustavno sodišče. Podobno so si želeli tudi v ZL, kjer so noveli nasprotovali.

Predlagateljica novele, ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar pa je dejala, da če bi ustavno sodišče ugotovilo, da zakon ni sporen, bi bilo to za Slovenijo izjemnega pomena. Država bi imela tako namreč bolj trdno začrtano smer, kako naj bi ravnala, ko doseže točko preloma oz. takšno obremenitev, ki ji lahko povzroči težave pri izvajanju mednarodnih obveznosti. Je pa zatrdila, da ne razmišlja o odstopu, če bi zakon na ustavnem sodišču padel.

V nevladnih organizacijah so sicer izrazili pričakovanje, da bo ustavno sodišče, če bo presojalo novelo zakona o tujcih, zavrnilo njegove sporne določbe. K takemu pričakovanju jih je napotila tudi odločitev, s katero je ustavno sodišče nedavno razveljavilo odločitve upravnega sodišča, ministrstva za notranje zadeve in Upravne enote Maribor, s katerimi so romski družini s Kosova zavrnili podaljšanje začasnega prebivanja v Sloveniji. Po mnenju ustavnih sodnikov so omenjeni organi kršili 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, ker družini ni bilo omogočeno, da bi se lahko učinkovito izjavili o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni z vidika varovanja načela nevračanja.

Primer je zato odprl vprašanje, ali morajo slovenske oblasti tujcem omogočiti, da pred izgonom predstavijo svoje osebne okoliščine. Zato so mnogi vprašanje povezali ravno z novelo zakona o tujcih, ki prav tako ne predvideva individualne presoje ogroženosti. A na notranjem ministrstvu so povezavo zavrnili, češ da je ustavno sodišče v omenjenem primeru zgolj ugotovilo procesne napake v postopku. V primeru novele zakona o tujcih pa gre za povsem drugačne, izredne okoliščine in za ukrepanje ob spremenjenih razmerah na področju migracij, ki bi bilo uvedeno, če bi bila ogrožena javni red in notranja varnost. A bi se tudi takrat v primeru izražene namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito upoštevale določene osebne okoliščine, kot je zdravstveno stanje in starost, so navedli na notranjem ministrstvu.

Po neuradnih informacijah nekaterih medijev naj bi se varuhinja vendarle odločila za sprožitev ustavne presoje novele, ki je naletela na kritike tudi v tujini, predvsem pri Svetu Evrope.

Do nje je bil kritičen tudi komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks. Ob nedavnem obisku Slovenije je izpostavil, da upa, da novela ne bo nikoli uporabljena. Hkrati pa je v takratnem pogovoru za STA opozoril, da se je sprejetje novele, ki jo je predlagala vlada, utemeljevalo z možnim prihodom velikega števila migrantov in tako z varnostnim vprašanjem. Posledično pa se je vlada znašla v pasti, saj ji ljudje v lokalnih skupnostih, kamor naj bi naselili migrante, zdaj ne verjamejo, ko jim zagotavlja, da migranti ne predstavljajo tveganja.

Po njegovih besedah pri reševanju vprašanja migrantov številni zelo veliko pričakujejo od novoustanovljenega urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov. "Upam, da bo izpolnil pričakovanja. Še vedno pa menim, da politiki ne smejo graditi na strahu pred migranti, ampak morajo pomiriti javnost in ji povedati, da obvladujejo razmere," je izpostavil.