STA novice / DZ sprejel zakon o čezmejnem izvajanju storitev

Zakon ureja čezmejno izvajanje storitev delodajalcev z napotitvijo delavcev na delo in čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb iz Slovenije v drugih državah EU ter iz drugih držav EU v Sloveniji, pri čemer delavci in samozaposleni ostanejo vključeni v obvezna socialna zavarovanja v matični državi.

Temeljni razlog za pripravo zakona je bil uskladitev z evropsko zakonodajo, ki predpisuje strožje pogoje za izdajo potrdil A1, potrebnih za napotitev delavcev in delo samozaposlenih v tujini, ter določa postopek in pristojni organ.

Potrdilo bo izdano le delodajalcu, ki ni kršil določb v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, zaposlovanjem na črno in ki redno izplačuje plače in prispevke za socialna zavarovanja. Poleg tega bo moral imeti v celoti poravnane vse davčne obveznosti. Delodajalec mora za pridobitev obrazca tako kot doslej dejavnost opravljati tudi v Sloveniji.

Zakon naj bi na ta način preprečil čezmejno izvajanje storitev in napotitev delavcev na delo t.i. slamnatim podjetjem ter drugim delodajalcem, ki zdaj kršijo pravila.

Predpisuje tudi subsidiarno odgovornost v primeru, da tuji delodajalec, ki je podizvajalec ali agencija, svojim napotenim delavcem ne zagotovi plače. Hkrati uvaja sodelovanje med državami EU na področju vročanja odločb in izterjave kazni, ki jih zaradi kršitev predpisov na področju napotitve delavcev naložijo pristojni organi države članice EU, v kateri se storitev izvaja. Sodelovanje bo potekalo preko informacijskega sistema za notranji trg.

V koaliciji so bili v teku drugega branja z rešitvami zadovoljni, saj naj bi ščitile pravice najšibkejših. V ZL bi zakon na tem področju še dodelali, najraje pa napotitve delavcev v tujino nemudoma prepovedali, v NSi in SDS pa zakonu očitajo, da dodatno obremenjuje podjetnike.

V NSi in SDS so zato pripravili predloge dopolnil, s katerimi so prisluhnili Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), a jih je DZ zavrnil. Obrtnike je sicer zmotila predvsem odločitev, da se za napotitev delavca šteje tudi osnovna montaža in/ali prva vgradnja, ki jo delavec opravi v času do osem dni.

"Predstavljajte si, da se mizar oziroma pri njem zaposlen delavec, ki je izdelal kuhinjo v Sloveniji in jo gre montirat v Avstrijo, šteje za napotenega delavca, čeprav je v Avstriji zmontiral kuhinjo v dveh urah. To predstavlja dodatne stroške pri obračunu plače, saj mora delodajalec obračunavati plačo po dveh zakonodajah, in to samo zaradi dveh ur dela na mesec v tujini," so v OZS zapisali v sporočilu za javnost. Razočaranje so izrazili tudi nad petdnevnim rokom za izdajo obrazca A1, saj se morajo npr. servisna podjetja na klic stranke odzvati takoj.

Evropska komisija je sicer Sloveniji zaradi zamude pri prenosu evropske direktive s tega področja prav ta teden poslala že drugi opomin oz. obrazloženo mnenje. Zakoni in drugi predpisi držav članic EU, potrebni za uskladitev z direktivo o izvrševanju pravil o napotitvi delavcev, bi morali namreč začeti veljati že 18. junija lani.