STA novice / Uveljavljanje odločbe ustavnega sodišča o videzu nepristranskosti sodnika se že kaže v nekaterih sodnih postopkih (tema) (dopolnjeno)

Ustavno sodišče je v odločbi, objavljeni minuli teden, presodilo, da v primeru, ko se sodi večjemu številu obdolženih v sostorilstvu in sodnik na primer trem obdolženim izreče obsodilno sodbo, da so kaznivo dejanje storili skupaj s še četrtim, za katerega pa se sojenje iz različnih razlogov še ni začelo, sodnik prejudicira obsodbo tudi za tega četrtega, ki mu še niso začeli soditi. S tem je po mnenju ustavnih sodnikov okrnjen videz nepristranskosti sodišča in ni več mogoče govoriti o nepristranskem sojenju.

Porajajo se vprašanja o možnem podaljšanju postopkov

V sodniških in tožilskih vrstah je slišati skrbi, da bi lahko odločba pomenila dodatno obremenitev sodnikov, s tem pa podaljšanje postopkov. Sprašujejo se tudi, ali bo ta odločba ustavnega sodišča novo orodje za zavlačevanje sodnih postopkov.

Z vrhovnega sodišča so sicer za STA sporočili, da je ustavno sodišče odločilo v konkretni zadevi ter v zvezi s konkretnimi dejstvi in okoliščinami le-te. "Sodniki morajo biti pozorni na razloge za svojo izločitev v vsaki zadevi. V primeru, da ugotovijo take razloge, ki bi lahko spravljali v dvom njihov nepristranskost, morajo dati predlog za svojo odločitev, o kateri odloča predsednik sodišča ter po potrebi predodeli zadevo drugemu sodniku, kar samo po sebi ne predstavlja nerešljivih organizacijskih težav," so ob tem pojasnili.

Pojasnila o tem, kako bo ustavna odločba vplivala na delo sodnikov in sodišč, STA še čaka tudi od ministrstva za pravosodje.

Nekdanji minister za pravosodje in nekdanji predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar pa je za STA priznal, da je vprašanje, kaj vse se lahko pričakuje zaradi te odločbe, zahtevno, tudi zaradi prvih odzivov sodišč na to pravno vprašanje, ko so sodniki kar sami predlagali svojo izločitev. A vendar Zalar verjame, da je mogoče situacijo rešiti v doglednem času, bodisi s spremembo kazenskega zakonika bodisi z usmeritvami vrhovnega sodišča nižjim sodiščem.

Ustavni sodniki so po prepričanju Zalarja dovolj razgledani in strokovni, da so se zavedali posledic, ki jih bo ta odločba imela. "Ustavno sodišče je v preteklosti že večkrat dramatično poseglo v dotedanjo sodno prakso v kazenskih zadevah, naj je šlo za vprašanje pripora, pripornih razlogov, obrazložitev itd. ter povzročilo bistven zasuk v sodni praksi. Nekateri od teh preteklih primerov kažejo, da je zakonodajalec tudi moral v zakonu urediti vprašanja, ki jih je ustavno sodišče načelo v svoji odločbi. So bili tudi primeri, ko je ustavno sodišče zakonodajalcu kar zaukazalo, naj to stori," je spomnil nekdanji pravosodni minister.

Tudi on sicer meni, da tudi v vmesnem času do ureditve novonastale situacije zaradi te odločbe sodišča ne bodo pretirano dodatno obremenjena. Res bo v primeru predodelitve novemu sodniku vzelo nekaj časa, da se bo na novo pripravil na zadevo. Ne pomeni pa to blokade sistema, je prepričan Zalar. "Sodišča bodo to v skladu s sodnim redom reševala s predodeljevanjem spisov in pač en sodnik bo prevzel spis drugega ter obratno," je dejal. Ob tem pa je dodal, da dokler ministrstvo za pravosodje tega vprašanja ne bo uredilo ob upoštevanju te odločbe ustavnega sodišča, bo vsakemu posameznemu sodniku v posameznem postopku prepuščena presoja, ali naj se izloči ali ne.

Po prepričanju nekdanjega ministra se to vprašanje tudi ne bo postavilo le takrat, ko bo nekdo od soobdolženih priznal kaznivo dejanje v okviru instituta priznanja krivde, njegovi soobdolženci pa recimo ne, ampak tudi v drugih procesnih situacijah.

"Nemogoče je napovedati, kdaj lahko pričakujemo ustaljeno sodno prakso glede tega vprašanja," meni Zalar. V tem vmesnem času pa bi v določenih primerih odločba lahko vplivala tudi na že zaključene zadeve, a "odvisno od tega, ali so obdolženci v dosedanjem postopku ta argument videza nepristranskosti sodnika iz razloga, ki ga je v konkretni zadevi ugotovilo ustavno sodišče, že uveljavljali".

Kot je pojasnil Zalar, v tistih primerih, ko obdolženci tega instituta doslej niso uveljavljali, ni verjetno pričakovati, da bi lahko prišlo do kakšnih koli posegov v dosedanje odločitve sodišč. "Tisti pa, ki so uveljavljali take procesne predpostavke in do zdaj niso bili uspešni, zadeve pa so še v postopkih pred rednimi ali ustavnim sodiščem, imajo verjetno več možnosti, da uspejo s svojim pravnim sredstvom," napoveduje Zalar.

Na vrhovnem sodišču pa so medtem prepričani, da na pretekle primere odločba ustavnega sodišča nima učinka, bo pa s svojo interpretacijo izločitvenih razlogov v tem primeru vplivala na izostritev pozornosti sodnikov na obstoj takih razlogov.

Zalar: Smiseln strokovni posvet o morebitni spremembi zakonodaje

Glede na nastalo situacijo bi bilo po mnenju Zalarja modro, da bi se ministrstvo za pravosodje čim prej posvetovalo s strokovnjaki s tega področja, ki naj presodijo, ali je potrebna novela zakona o kazenskem postopku po nujnem zakonodajnem postopku. Če ostanemo v negotovosti, bi se namreč po mnenju Zalarja lahko zgodilo, da bo to pravno sredstvo množično izrabljano tudi v primerih, ki morda niso utemeljeni.

"Smiselno bi bilo sklicati skupino ekspertov, opraviti posvetovanja s kazenskim oddelkom vrhovnega sodišča in se potem odločiti, ali je potrebna zakonodajna intervencija ali pa bo to predvsem stvar sodne prakse oz. vrhovnega sodišča, ki ima po zakonu nalogo, da zagotavlja enotno sodno prakso," pravi Zalar.

"Definitivno pa je odločba postavila nove kriterije. Dosedanja sodna praksa ni stala na takem stališču in videti je treba, ali je to splošno pravilo ali samo pravilo za posamične primere, ali ga je mogoče uporabiti samo v določenih fazah postopka," je še dodal.

V torek je odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, zagovornik prvoobtoženega v zadevi tehnični pregledi Florijana Gašperina, predlagal izločitev sodnice Dejane Fekonja ter se pri tem skliceval na okrnjenost videza nepristranskosti sodišča. Ker je sodnica Fekonja že odločala o krivdi Gašperinovim soobtoženim - vsi so krivdo priznali -, bi s sojenjem v ločenem postopku prejudicirala svojo presojo, s tem pa bi bil videz nepristranskosti sodišča okrnjen, je prepričan Kovačič Mlinar. Poleg tega je sodnica do njegove vloge že zavzela stališče, ko je izdala obsodilne sodbe za druge soobtožene. Sodnica je predlogu za izločitev zaradi omenjene ustavne odločbe sledila.

S podobnim argumentom je danes odvetnik Matej Grobelnik, zagovornik soobtoženega v kazenskem postopku zoper domnevno združbo prekupčevalcev mamil, skušal izločiti predsednico sodnega senata Nino Drozdek Draganić. A je sodni senat po posvetovanju njegovo pobudo zavrnil, ker da zadeva iz ustavne odločbe ni enaka tej, saj da se sodišče ni opredeljevalo do vlog tistih, ki jim sodijo v tem primeru.