STA novice / Na odboru DZ več kritik glede izvajanja strateških dokumentov s področja visokega šolstva in raziskav

Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 je, kot je na seji pojasnil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh, ključni dokument za področje raziskav in razvoja inovacij, ki utira pomembne razvojne poti od leta 2011 do 2020. Dokument je bil sprejet leta 2011, povzel pa je najpomembnejše smeri razvoja tako Evrope 2020 kot drugih strateških dokumentov EU.

"Iz analize za leti 2013 in 2014 izhaja, da je bilo v teh letih od 69 ukrepov uresničenih deset ukrepov, 41 jih je v izvajanju, 18 pa jih še niso začeli izvajati," je dejal. Slabše izvajanje ukrepov gre po navedbah Boha pripisati predvsem padcu proračunskih sredstev za raziskave in razvoj v omenjenem obdobju za več kot četrtino.

V državah EU se postavlja za cilj vlaganje v znanost in razvoj v višini treh odstotkov BDP. Opozoril je, da so se pri nas v letu 2014, po obdobju rasti, ki je trajalo od leta 2007 do leta 2013, ko smo dosegli 2,6-odstotni delež za raziskave in razvoj, vlaganja prvič zmanjšala in so znašala 2,4 odstotka BDP. To pa je po njegovih besedah manj kot v letu 2011 oz. ob začetku izvajanja resolucije. Ob tem je dodal, da so izhodišča za nov raziskovalni zakon pripravljena skupaj z visokošolskim zakonom.

Komisija državnega sveta za šolstvo, znanost in šport je po navedbah državnega svetnika Staneta Pejovnika skrbno pregledala omenjeno poročilo in izpostavila nujno spremembo veljavne zakonodaje. Obenem je opozorila na razliko v financiranju med "opredeljenim v resoluciji in dejanskim stanjem".

"V resoluciji je jasno zastavljen cilj, da mora Slovenija investirati v znanost en odstotek BDP iz proračuna. To so poslanci pred vami sprejeli, a to stališče ni uresničeno. Nasprotno, ta cilj je več kot prepolovljen, kajti v letu 2014 smo znanosti namenili 0,43 odstotkov BDP, v letu 2015 41 odstotkov. V letu 2016 se je trend prvikrat obrnil navzgor, a še zmeraj so številke približno take, kot sem jih navedel," je poudaril Pejovnik.

Poslance je opozoril na posledice, ki se bodo poznale čez tri, štiri ali pet let. Spomnil je na najboljše mlade strokovnjake in najboljše maturante, ki odhajajo na študij v tujino. Glede na to Pejovnik od poslancev pričakuje, da bodo "spoštovali svojo odločitev" in zahtevali, da se en odstotek BDP vlaga v znanost in razvoj. Tudi stanje v visokem šolstvu je, kot ocenjuje, identično.

Poslanec ZL Miha Kordiš se načeloma strinja s Pejovnikom glede vlaganj v znanost in raziskave, ne pa tudi s tem, da sta resoluciji "njihovi", ker so jih sprejeli poslanci pred njim. Ob tem je nekdanjega rektorja ljubljanske univerze spomnil, da so aprila 2011 pred poslopjem univerze protestirali proti resolucijama in pozvali poslance, naj jih ne podprejo.

Kordiš sicer osebno misli, da bi bilo treba "obe resoluciji zažgati, agendo neoliberalizma kapitalizma pa preorati in zemljo zasuti s soljo". Kot je zatrdil, stališča gibanja študentov in akademskih delavcev iz leta 2011 držijo še danes.

Večina težav, ki velja za omenjeno resolucijo po oceni državnega sekretarja Boha sicer velja tudi za resolucijo o nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2011-2015. Da je njeno izvajanje nezadovoljivo, je ocenil tudi svet za visoko šolstvo. Od 46 ukrepov je v celoti uresničenih le šest ukrepov, 16 je delno uresničenih, 24 ukrepov pa je neuresničenih.

Obe poročili sta sicer po mnenju Boha ključnega pomena za pripravo sistemske zakonodaje oziroma dveh zakonov: raziskovalnega in visokošolskega. To naj bi se po njegovih besedah zgodilo sredi leta.