STA novice / V nadaljevanju razprave o zakonu o tujcih kresanje mnenj o njegovi nujnosti in zakonitosti

Predlog novele zakona o tujcih trenutno predvideva možnost aktivacije posebnega ukrepa, ki bi zaostril pogoje za vstop tujcev v državo. Za tak ukrep morata glasovati dve tretjini (60) vseh poslancev, ukrepe pa lahko sprejmejo najdlje za šest mesecev z možnostjo podaljšanja. DZ bi določil tudi območje izvajanja ukrepa.

Györkös Žnidarjeva je med razpravo odgovorila na večkraten očitek o neustavnosti novele. "Nekih prepričljivih argumentov nismo slišali, le moraliziranje," je ugotavljala. "Jasno je, da zakoni morajo biti skladni z ustavo. Služba vlade za zakonodajo ni našla neustavnosti, zato je vlada ta zakon potrdila.

Povedala je, da zakonski predlog na ministrstvu v resnici snujejo že od jeseni 2015, "od obiska Evropske komisije, ko nam je bilo neposredno ponujeno, da bi Slovenija postala žariščna točka, torej hotspot. Od takrat naprej na ministrstvu gorijo vse rdeče luči," je pojasnila.

Poslanec največje koalicijske stranke SMC Marko Ferluga je ugotavljal, da se "tukaj vedno začnemo spraševati o človekovih pravicah in vsi imamo polna usta človekovih pravic". Po njegovem prepričanju novela predstavlja varovalko, da ne bi prišlo do poslabšanja varnostih razmer. Res je ta ukrep strog, je pa preventiven. In zakon daje tudi nek signal vsem, tako v Evropi in drugod, da bo Slovenija, če bo primorana, znala ukrepati. Priznal sicer je, da ima tudi sam določene pomisleke, "ampak odločiti se je treba".

Kljub temu, da napovedi kažejo, da bo novela dobila podporo, pa še ni povsem jasno, kakšno bo razmerje glasov. Slišati je, da v SMC kljub koalicijsko usklajenim dopolnilom namreč še vedno niso poenoteni in da so se odnosi v poslanski skupini precej zaostrili.

Hkrati bi utegnilo dovolj podpore dobiti dopolnilo NSi, po katerem bi DZ o posebnem ukrepu odločal z absolutno večino, torej 46 glasovi.

NSi bo novelo v vsakem primeru podprla. Poslanec NSi Jernej Vrtovec namreč meni, da je država dolžna zavarovati svojo suverenost in ustavne dobrine. Namen novele je po oceni poslanca NSi, da ne pride do izrednega stanja oziroma da se prepreči izredne razmere, kar je sicer poudarjala tudi ministrica.

Podobno je opozarjal tudi poslanec SDS Vinko Gorenak. Pozval je k podpori dopolnilu NSi, čeprav je prepričan, da bi tak ukrep morala sprejeti vlada sama. Poslance je pozval k premisleku in sprejemu zakona, ki bo operativen.

Da je novela kontroverzna, je ocenil poslanec SD Jan Škoberne. O tem, ali bodo zakon podprli, pa se bodo odločili po tistem, ko bo znano, kakšna je njegova končna oblika, torej ali bo v njem ostala varovalka, da bi DZ o sprožitvi ukrepa odločil z dvotretjinsko večino.

Poslanka DeSUS Marinka Levičar pa je podporo noveli odrekla. "Imela bi kosmato vest, če bi podprla takšen zakon," je dejala. V DeSUS so sicer po torkovem odboru dejali, da je novela z dopolnili zanje bolj sprejemljiva.

Nepovezani poslanci predolga ne bodo podprli, saj predlog ni upošteval predlogov zakonodajno-pravne službe DZ in je neskladen z ustavo. Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je predlog novele označil za "piar potezo".

Poslanec ZL Matej T. Vatovec pa je vztrajal pri očitku, da novela krši številna načela mednarodnega prava in predvsem konvencij. "In če na nedopustnost tega predloga opozarjajo tako rekoč vsi strokovnjaki na področju azilnega prava /.../, potem je popolnoma jasno, da bi morala biti novela danes zavrnjena, ministrica pa bi morala takoj ponuditi odstop," je bil odločen poslanec.