STA novice / Na odboru DZ polemika o noveli zakona o tujcih

Zakaj potrebujemo nujni postopek, se je med drugim vprašal tudi poslanski kolega Alenke Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslanec Bojan Dobovšek. Zanimalo ga je, ali so razmere res tako kritične. Obenem je ocenil, da bo imel predlog v praksi težave z izvajanjem, zato je pozval, naj ga umaknejo. To so želeli tudi v ZL, njihov poslanec Franc Trček pa je tudi prosil ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar naj odstopi.

"Seveda gre za zakon, ki se sprejema na zalogo," pa je v povezavi z aktualnostjo predloga spomnil Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da se glede na razmere v Afriki in na Bližnjem vzhodu tudi v Sloveniji stvari lahko hitro spremenijo, samo v Turčiji so trije milijoni beguncev, oblikujejo se nove migrantske poti proti Evropi, države severno od nas pa sporočajo svoje ukrepe - Avstrija je že lani uvedla kvote. V NSi tako zakonski predlog vidijo kot eno izmed priprav na to, da se ukrepa.

V namenu vlade, ki je zakon predlagala, v SDS vidijo neko streznitev in dober namen. Zakon bi po mnenju prvaka stranke Janeza Janše lahko imel ob ustreznih popravkih preventivne učinke.

Zakonodajno-pravna služba DZ je sicer problematizirala poseg v pravico do pribežališča. Po mnenju Vrtovca predlog to pravico le omeji, saj se nanaša na ljudi, ki prihajajo iz varnih držav. Tudi Janša je opozoril, da če veljajo mednarodne konvencije, potem preko kopenske meje nihče ne more vstopiti.

V SDS sicer menijo celo, da je varovalka, po kateri aktivacijo posebnega ukrepa za omejevanje vstopa tujcev v državo sproži DZ z dvotretjinsko večino vseh poslancev, odveč. Tudi Mitja Horvat iz SMC je dejal, da bi o tem veljalo še enkrat razmisliti. Kar nekaj je argumentov, zaradi katerih je prav, da to ostane na DZ, je pa predlog SDS bolj učinkovit, je povzel. "Gre pa za tehtanje med učinkovitostjo in spoštovanjem ustavnega reda ter mednarodnih obveznosti," je dodal.

Tudi Janko Veber (SD) je podvomil v predviden postopek, po katerem o razmerah, ki bi zahtevale aktivacijo posebnega ukrepa, ministrstvo obvesti vlado, ki skliče svet za nacionalno varnost, od tu gre zadeva v odločanje v DZ. V takih situacijah ni časa za sklicevanje DZ in razprave, je menil. Po njegovem mnenju bi bilo treba jasno opredeliti, kako na primer ravnati, če bi Slovenija postala žep. "Ko sosednja država zapre mejo ali začne vračati migrante, je to jasna situacija in v skladu z vsemi mednarodnimi predpisi v taki situaciji ne kršimo nobenega predpisa, če zavarujemo ljudi," je menil poslanec, ki verjame, da ima Slovenija že v tem trenutku ustrezne zakone, po katerih obravnavati tujce.

Predstavniki nevladnih organizacij in zakonodajno-pravne službe DZ, ki so člane nagovorili že v začetku seje, pa so, nasprotno, opozarjali na pomanjkljivosti zakona. Argumente, da je Slovenija obdana z varnimi državami, so zavrnili, češ da tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da ima vsakdo pravico izpodbijati domnevo, da je neka država zanj varna.

Izpostavljali so tudi, da se o migrantih govori zgolj kot o varnostni grožnji. Neža Kogovšek Šalamon iz Mirovnega inštituta je denimo dejala, da izkušnje zadnjih dveh let kažejo, da se pri ocenah nevarnosti pretirava. "Menimo, da gre za manipulacijo številk. Tudi s tem, da bi Slovenija postala žep, se namerno straši," je naštevala.

Opozorila je tudi, da je Slovenija kot podpisnica Ženevske konvencije dolžna sprejemati prošnje za azil in jih tudi obravnavati, medtem ko kaže, da po predlogu zakona v času veljave posebnega ukrepa Slovenija ne bo sprejemala vlog.

Janez Pogorelec iz vladne službe za zakonodajo pa je dejal, da je treba na položaj gledati celovito. Kritiki po njegovih besedah absolutizirajo pravice migrantov, ne vprašajo pa se po 15. členu ustave, po katerem so pravice posameznika omejene s pravicami drugih - naših državljanov in drugih migrantov. Hkrati novela ne posega v nobeno od pravic, ki se jih v skladu s 16. členom ustave ne da omejiti.

Poudaril je, da je zakon pisan za razmere, ki niso običajne. Strinjal se je, da morda zakon ne bo zdržal vseh presoj, "a nekaj je treba storiti", je dejal in ocenil, da vendarle nobena država ne bo šla tako daleč, da bi migrantom odrekala pravice kot take, "zagotavljali jim jih bomo tako, da bomo skrbeli tudi za pravice državljanov".

Bistvo novele vidi tudi v tem, da država ne bo čakala tako dolgo, da bi bilo treba razglasiti izredne razmere, ampak bo pravočasno ukrepala, da ne bi ogrozila pravic nikogar, ki se nahaja na njenem ozemlju. Nevladne organizacije so namreč ocenile, da bolj kot novelacijo zakona o tujcih država potrebuje izvedbeni zakon o razglasitvi izrednih razmer.