STA novice / Strokovnjaki mednarodnega prava in nevladniki kritični do zakona o tujcih

V uvodu današnje javne razprave, ki jo je organiziral Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, je evropska poslanka Tanja Fajon v videonagovoru opozorila, da si bodo v tujini mnogi Slovenijo zapomnili prav zaradi sprejemanja zakona o tujcih. "Varnost je res vse pomembnejša tudi za Slovence, zlasti v sedanjem okolju in razmerah. A predlagane spremembe puščajo veliko odprtih vprašanj," je dejala.

Opozorila je, da osnutek zakona globoko posega v mednarodno zajamčene človekove pravice. "Slovenija bi s sprejetjem tega zakona kršila svoje mednarodne obveznosti." Po njenem prepričanju velikih potreb po sprejemu tega zakona ni, Slovenija lahko že danes v individualnih primerih vrača prosilce za azil v državo vstopa v EU. "Odsotnost skupne evropske rešitve, ki bi bila poštena in zakonita, sili tudi Slovenijo v sprejemanje takih rešitev," je ugotavljala evropska poslanka.

Predstojnica katedre za mednarodno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti Vasilka Sancin je izpostavila vprašanje, kakšne so možnosti odpovedi mednarodnih pogodb. Spomnila je, da se mednarodnih pogodb, ki posegajo na področje človekovih pravic, sploh ne da odpovedati, "zagotovo pa ne z nekim obvestilom administrativnemu organu neke organizacije".

"V Sloveniji imamo ustavo, 53. člen določa hierarhijo pravnih virov, in mednarodne pogodbe so nad zakoni. V primeru sprejetja zakona, ki bi bil v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, bi bila Slovenija v konfliktu," je dejala. Kot je pojasnila, bi bila edina situacija, v kateri bi lahko razmišljali o odstopu od mednarodnih pogodb, izredne razmere. "A najprej jih je treba razglasiti, šele potem se lahko država loti drugih ukrepov," je opozorila.

Trenutno Slovenija po njenih besedah ni v okoliščinah, ki bi upravičevale razglasitev izrednih razmer. "Če pa jih kdaj bomo, bi bilo zelo koristno, če bi v Sloveniji sprejeli postopkovni zakon o razglasitvi izrednih razmer, v katerem bi zagotovili pravno varnost v takih razmerah," je še opozorila.

Docentka za mednarodno pravo Dominika Švarc je izpostavila, da "država ne more spoštovati ustavnopravnih ali mednarodnopravnih načel le, kadar ji to ustreza. Ne moremo en dan pričakovati, da se ta pravila spoštujejo, ko se gre za zaščito lastnih interesov, ko pa se to pričakuje od nas, pa to zavračamo," je dejala.

"Izpostavljamo se nevarnosti pravne ne-varnosti, nepredvidljivosti. To vodi v razkroj družbe, kot jo danes poznamo. V Evropi je trenutno trend nenačelne, demagoške politike, ki uporablja diskurz o namišljenem konfliktu med varnostjo in človekovimi pravicami. Na račun enega ni mogoče žrtvovati drugega," je opozorila Švarčeva.

"Slovenija si ne more privoščiti takega stališča, kot ga zagovarja zdaj. To stališče je izjemno nevarno," je ocenila.

Direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalomon je ocenila, da potrebujemo resno analizo in ne "scenarija za film, v katerem bodo vsi zaprli meje, le Slovenija bo ostala tista, ki spoštuje človekove pravice". V predlogu zakona o tujcih manjka celotna analiza pravnega konteksta, niso izpostavili ne slovenske ustave ne ženevske konvencije. Staranje prebivalstva ali brezposelnost mladih ne moreta biti argumenta, ni podanih konkretnih številk, je naštela.

"Tako analizo pričakujemo že od sredine leta 2015. Že takrat je umanjkal kontingenčni načrt. Situacija se od lani ni spremenila, ni novih kapacitet za nastanitev beguncev. Kjer koli skuša vlada urediti nastanitveni center, pride do negativnega odziva lokalne skupnosti, do česar pride zaradi negativnega spodbujanja prebivalstva. Uporablja se strašenje prebivalstva," je opozorila Kogovšek Šalamonova.

Tudi ona je opozorila, da Slovenija potrebuje zakon o razglasitvi izrednih razmer, ki bi jasno določil pravila igre. A ob tem je opozorila, da tudi to ne bi bila neka bianco menica za suspendiranje vseh človekovih pravic.

Predstavnik UNHCR v Sloveniji William Ejalu izpostavil duh ženevske konvencije, ki ni nastala "po nesreči". Njen namen je zagotoviti neko varnostno mrežo ljudem; opredeljuje, kdo je begunec, določa njihove človekove pravice in poziva države, naj sodelujejo pri pomoči beguncem. Ena od pravic je tudi pravica do nevračanja v neljubo državo, kjer bi lahko bili preganjani ali izpostavljeni neljubemu ravnanju, je naštel.

Slovenska vlada skuša po njegovi oceni najti napačno rešitev pravega vprašanja - kako se pripraviti. Država potrebuje ustrezen sistem evidentiranja, kako in kdo prihaja v državo. Tak predlog spodkopava sistem solidarnosti, saj tudi sosednji državi jemlje možnost, da se na večji prihod beguncev ustrezno odzove. UNHCR težko podpre vlado v njenih prizadevanjih, saj sploh ne ve, kakšen obseg pomoči bi potrebovala.

Sedanji predlog zakona o tujcih predstavlja sistematično kršitev svoboščin vsakega posameznika, je še ocenil.

Jerneja Turin z Amnesty International Slovenije pa je prepričana, da se je Slovenija s tovrstnimi ukrepi "pridružila skupini držav, ki so se ob begunskem valu odločile spodkopavati temelje zaščite svoboščin in človekovih pravic, ki so bile težko pridobljene". Slovenija s tem predlogom sledi lani sprejetemu avstrijskemu zakonu, ki je prav tako problematičen, ugotavlja Turinova. Po njenih besedah se namerava Slovenija iti kar neke kolektivne izgone ljudi, čeprav so ti prepovedani.