STA novice / Leto 2017: Upokojencem se obetajo nekoliko boljši časi (tema)

Pri izračunu višine letnega dodatka bodo po novem po opozorilu pokojninskega zavoda kot znesek pokojnine oziroma nadomestila upoštevali tudi pokojnino, ki jo prejemniku izplačuje tuj nosilec pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

Pokojnine se bodo januarja 2017 povišale za 1,15 odstotka

Pokojnine se bodo januarja 2017 povišale za 1,15 odstotka, opredeljujejo proračunski dokumenti. Tako iz vrst upokojenskih organizacij in sindikatov kot iz opozicije pa je vse več pozivov k rednemu usklajevanju, saj država po njihovem opozorilu že dlje časa beleži pozitivno rast.

V stranki Zavezništvo so tako pripravili zakonski predlog, ki bi poleg polnega izplačila letnega dodatka zagotovil tudi polno uskladitev pokojnin s 1. januarjem 2017.

Pokojnine se vse od leta 2010 niso usklajevale v polni meri, ker so njihovo rast omejevali interventni ukrepi, varčevalni zakon in proračunski dokumenti. Po oceni Zveze društev upokojencev Slovenije je država pri usklajevanju pokojnin samo v obdobju od leta 2012 do 2015 privarčevala približno 150 milijonov evrov.

Najnižje pokojnine za 40 let pokojninske dobe brez dokupa bodo višje

Vlada je pripravila predlog zakonske spremembe, s katero bi upokojencem z najnižjimi pokojninami in s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa mesečno pokojnino z zdajšnjih 440 zvišali na 500 evrov. Cenzus za varstveni dodatek, ki je socialna kategorija, je namreč zdaj 470 evrov, torej več od najnižje pokojnine za 40 let dela. Ureditev bo, če bo sprejeta, veljala s 1. julijem 2017.

Predlog določa najnižjo pokojnino tudi za upokojence s 37, 38 in 39 leti pokojninske dobe brez dokupa. Za 37 let je določen znesek 470 evrov, za 38 let 480 in za 39 let 490 evrov. Predlog zadeva 33.000 ljudi, finančne posledice pa so predvidene v višini približno 7,4 milijona evrov na leto.

Premoženjski položaj upokojencev z najnižjimi prejemki se bo izboljšal tudi zaradi novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se bo začela uporabljati s 1. februarjem 2017. Ta za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinja zaznambo na nepremičnini in vračilo pomoči. Pogoj pa bo, da njihova nepremičnina, v kateri bivajo, ne presega vrednosti 120.000 evrov.

Proti koncu letošnjega leta je bilo prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, torej starostnih, invalidskih, družinskih in vdovskih pokojnin, približno 614.000.

Prispevna stopnja pri poklicnem zavarovanju nižja

Spremembe bodo v letu 2017 tudi pri poklicnem zavarovanju. Vanj se morajo pod določenimi pogoji vključiti zavarovanci, ki opravljajo bodisi zdravju škodljiva dela bodisi dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati.

V skladu s pokojninskim načrtom, ki bo začel veljati 1. januarja 2017, bo prispevna stopnja za delodajalce nižja. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak se je namreč kljub nasprotovanju sindikatov odločila, da jo z zdajšnjih 9,25 odstotka za dve leti zniža na osem odstotkov.

Sindikate je skrbelo, da se bo zaradi znižane prispevne stopnje na račune zavarovancev steklo premalo sredstev. Že pri veljavni prispevni stopnji se bo na računu približno 50 do 80 zavarovancev zbralo premalo sredstev, so opozarjali.

Predlog o dolgotrajni oskrbi naj bi bil za javno razpravo nared do konca februarja 2017

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi uredil vprašanje oskrbe starejših in je ob letošnjem usklajevanju med ministrstvoma za delo in za zdravje nastajal na prvem, bodo po novem pripravili na ministrstvu za zdravje. Po njihovi napovedi bo za javno razpravo pripravljen do konca februarja 2017, sprejet pa naj bi bil v prvi polovici leta.

S 1. januarjem 2017 bo na ministrstvu za zdravje začel delovati nov direktorat za dolgotrajno oskrbo po tistem, ko je vlada decembra letos del vsebin s področja dolgotrajne oskrbe prenesla z ministrstva za delo na ministrstvo za zdravje.

Ministrstvi sta do zdaj pripravili pregled storitev dolgotrajne oskrbe, kar bo izhodišče za oblikovanje košarice. Poleg tega so se dogovorili glede enotne vstopne točke z enotnim postopkom pri ocenjevanju potreb in upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, prav tako pa tudi za večjo koordinacijo socialnih in zdravstvenih storitev ter za integriran razvoj na področju mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe.

Pravice do storitev in denarnih prejemkov za tiste, ki potrebujejo tujo pomoč, je zdaj opredeljena v različnih zakonih. Potencialni prejemniki morajo iskati pomoč v različnih ustanovah, raven pomoči za posameznika pa ni vedno usklajena z njegovimi dejanskimi potrebami.

Izdatki za dolgotrajno oskrbo so se leta 2014 glede na leto prej povečali za 3,4 odstotka na 487 milijonov evrov. Iz javnih virov se je financiralo 73,1 odstotka izdatkov za dolgotrajno oskrbo, preostalih 26,9 odstotka pa iz zasebnih virov. Izdatki za zdravstveni del vsako leto znašajo približno dve tretjini, izdatki za socialni del pa eno tretjino vseh sredstev.

Vlada si želi daljšega ostajanja starejših v zaposlitvi

Vlada, ki si želi, da bi starejši dlje časa ostajali v zaposlitvi, bo v prihodnjem letu nadaljevala prizadevanja za večjo vključenost starejših od 50 let na trg dela. Decembra je pripravila strateški dokument Starejši in trg dela, ki naj bi prispeval k večji stopnji delovne aktivnosti starejših, daljšemu ostajanju v zaposlitvi ter boljši zaposljivosti in zdravju starejših.

Predvidenih je več ukrepov, ki jih bodo predstavniki vlade v letu 2017 usklajevali s socialnimi partnerji. Med njimi je denimo priprava nove strategije na področju varnosti in zdravja pri delu, katere vodilo mora biti zagotavljanje zdravih delovnih mest za vse generacije.

Slovenija ima med članicami EU eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti v starostni skupini od 55 do 64 let. V letu 2015 je ta znašala 36,6 odstotka, medtem ko je bilo povprečje EU 53,3 odstotka. Po opozorilu vlade se v skupini starih 50 do 64 let povečuje stopnja dolgotrajne brezposelnosti, hkrati pa narašča tudi dolgotrajna revščina.

Stopnja tveganja revščine v tej starostni skupini se je s 13,3 odstotka, kolikor je znašala leta 2013, leta 2014 dvignila na 14,7 odstotka. To pomeni, da je pod pragom tveganja revščine živelo 6000 ljudi več, kar je največji prirast po letu 2010.

V letu 2014 se je zelo povečala tudi stopnja dolgotrajnega tveganja revščine v omenjeni starostni skupini. Leta 2013 je znašala 5,8 odstotka, v letu 2014 pa 8,4 odstotka.

Po opozorilu ministrstva za delo se približno 30 odstotkov starostnih upokojencev upokoji po tistem, ko so bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. To pomeni, da se s trga dela dejansko umaknejo že prej.