STA novice / Györkös Žnidarjeva za STA: Primarna skrb policije je varnost, ne humanitarnost (intervju)

Aktualno je vprašanje varnosti. Ocena ogroženosti pri nas ostaja nizka, a kako varni smo v resnici?

Stopnja teroristične ogroženosti res ostaja nizka, a to ne pomeni, da se ne more spremeniti, saj je terorizem nepredvidljiv pojav in globalni varnostni problem. Varnost v Sloveniji je povezana z varnostjo v regiji in Evropi, zato je potrebno skupno preventivno delovanje.

Protiteroristično delovanje je prioriteta dela slovenske policije, ki v sodelovanju z drugimi akterji sistema notranje varnosti in tujimi službami ves čas spremlja varnostna tveganja in izvaja vse potrebno, da do tovrstnih dejanj ne bi prišlo.

Vendar pa policija in obveščevalne službe ne morejo biti edini nosilci preventive in zgodnjega odkrivanja nasilne radikalizacije. Vsi, ki prihajajo v stik z ljudmi, ki so lahko podvrženi tem pojavom, bi morali opraviti svoje.

Grožnja terorizma prinaša potrebo po krepitvi varnostno-obveščevalnega sistema. Je na tem področju kaj aktivnosti?

Zagotovo. To je permanentna naloga. Predvsem je za proaktivno in preventivno delovanje pomembno, da se čim prej imenuje nacionalnega koordinatorja za boj proti terorizmu ter da se vzpostavi platforme za zgodnje prepoznavanje nasilne radikalizacije.

Kdaj bi lahko dobili nacionalnega koordinatorja?

Potrebovali bi ga čim prej. Ampak ne bo deloval v okviru notranjega ministrstva.

Imajo policija in obveščevalne službe dovolj vzvodov, da pridobijo potrebne informacije in spremljajo morebitne osumljence?

Vprašanje je na mestu. Za učinkovito delo policije je namreč poleg pooblastil pomembno tudi, da ima na voljo učinkovita orodja v okviru procesne zakonodaje. Mi se trudimo, da bi ji to tudi zagotovili.

Se pa vzorci izvrševanja najhujših kaznivih dejanj razvijajo. In v korak s tem mora iti policija. Na ravni notranjih ministrov EU so nedavno izpostavili problem kriptiranih sporočil. Tudi sami smo ministrstvu za pravosodje pred časom že predlagali, da bi v zakonu o kazenskem postopku policija dobila vzvod za prestrezanje pri viru oziroma prepoznavo vsebine zaščitene komunikacije, vendar za to trenutno še ni volje.

Kakšne so najaktualnejše informacije glede migracijskih tokov? Predsednik republike Borut Pahor je nedavno dejal, da skorajšnjega novega vala ne pričakuje.

Mi teh informacij nimamo. Si pa želimo, da do tega ne bi prišlo in v tem kontekstu razumemo tudi izjave predsednika.

Mislim, da tako določne informacije niti ne obstajajo. V tej zgodbi je namreč veliko negotovosti, saj krizna žarišča še obstajajo.

Faktorjev tveganja je več. Neposredni za Slovenijo je Zahodni Balkan, ki je v tem trenutku stabilen. Tudi države v njem si prizadevajo obvladovati migracijski tok. Drugi faktor pa je seveda sporazum EU-Turčija, kjer je treba vzdrževati dialog. Brez sodelovanja bo situacija izjemno težavna.

Zdi se, da je ta sporazum s Turčijo edina rešitev EU za obvladovanje migracij.

Žal EU neke širše strategije o tem, kako se spopasti s tem vprašanjem, še nima, kar samo dodatno kaže, da je EU kot politična unija zelo zahteven projekt, saj je države težko dati na skupni imenovalec. Uspeh tega sporazuma je sicer v dejstvu, da je z njim EU dala signal, da ne sprejema poslovnega modela tihotapcev.

Bo schengen obstal?

To je težko vprašanje, o katerem obstajajo veliki strahovi tudi znotraj EU. Dejstvo je, da je predpogoj za njegovo delovanje učinkovito varovanje zunanjih meja EU. Slovenija sicer ne varuje zunanje meje EU. Ne bi rekla, da schengen kot tak potrebuje veliko reformo, treba pa je zagotoviti tudi vračanje tistih, ki želijo nezakonito v EU in ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev mednarodne zaščite.

Zakon o tujcih, ki tudi to predvideva, je obtičal v vladni proceduri. Iz SMC je bilo slišati, da iščete rešitve, ki bodo zagotavljale varnost, a v ustavnih okvirih zavarovanja človekovih pravic. Ste ta kompromis že našli?

Tudi varnost je človekova pravica, torej je treba iskati ravnovesje med človekovimi pravicami. Dejstvo je, da Slovenija potrebuje nek skrajen ukrep, s katerim se bo zoperstavila množičnemu nedovoljenemu priseljevanju v primeru, da mehanizmi na ravni EU popustijo. Države okoli nas namreč bistveno zaostrujejo zakonodajo in pogoje za vstop in Slovenija kot suverena država pri tem ne more biti izjema. Zakon pa vsebuje dorečene postopke in kar nekaj varovalk in je strokovno usklajen.

Zakon sloni na dveh dejstvih, in sicer da je Slovenija obdana s samimi varnimi državami in da ljudje, ki nezakonito vstopajo v EU, nimajo pravice izbirati države, v kateri bodo zaprosili za mednarodno zaščito. To usmeritev je dal tudi Evropski Svet, v to smer naj bi šle tudi spremembe dublinske uredbe.

V Sloveniji smo pripeljali diskurz o tem do absurda. Na eni strani poslušamo schengensko demagogijo, ki govori o tem, da se bo Slovenija izognila množičnim nezakonitim migracijam, na drugi strani pa smo kritizirani, da smo premalo humanitarni. Ampak ta kritika ne upošteva, da Slovenija nima ne kapacitet, ne kadra, ne finančnih sredstev, da bi lahko uspešno obravnavali množične migracije. Če se te ponovijo, Slovenija ne bo vzdržala, ker je premajhna.

Alternative pa v vsem tem diskurzu ne slišim.

Kako hitro bi bilo treba sprejeti ta zakon?

Trudimo se že skoraj leto dni. Dejstvo je, da potrebujemo ukrepe za hitro in učinkovito obvladovanje množičnega nedovoljenega priseljevanja, saj to vpliva tudi na vprašanje nacionalne varnosti. Ni pa to zgolj varnostno vprašanje, potrebno je aktivno sodelovanje vseh resorjev. To lahko prinese tudi urad za migracije, katerega ustanovitev predvideva zakon in ki naj bi se celovito ukvarjal z vprašanji nastanitve in oskrbe migrantov.

Bo ograja ostala? Povzroča namreč kar nekaj slabe volje med prebivalstvom ob njej.

Odvisno koga vprašate. Če vprašate ljudi, ki so doživeli migracijski val, ko je v eno vas dnevno prišlo 12.000 ljudi, je njihov odnos do ukrepov na meji zagotovo drugačen od odnosa ostalih, ki tega niso doživeli. Mislim, da se ljudje zavedajo, čemu služijo tehnične ovire. To je začasen ukrep, ki je v interesu varnosti, s čimer se strinja tudi Hrvaška.

Druga stvar so sprejemno-registracijski centri, ki so prav tako namenjeni obvladovanju migracijskega toka in predvsem zagotavljanju varnosti prebivalstva. Tam bi v primeru povečanega pritiska na mejo izvajali postopke, povezane z ilegalnimi migracijami, ki se zdaj izvajajo neopazno na policijskih postajah. Želje lokalnih skupnosti skušamo upoštevati, a to ne more biti edino merilo. Ne smemo namreč dovoliti, da bi migranti tavali po državi.

V kakšni kondiciji je trenutno policija?

Spominjam se časa, ko sem prevzela resor in policija ni imela denarja niti za plačilo računov. Danes je finančna slika policije bolj svetla. Lahko rečemo, da ima prvič v zadnjih desetih letih pogoje za normalno delovanje.

Lani nam je uspelo izboljšati tudi kadrovsko sliko, kar pomeni, da je več prihodov kot odhodov iz policije. Vsako leto dodatno zaposlimo 150 kandidatov nadzornikov državne meje, na Višjo policijsko šolo pa vpišemo po 100 študentov. Osvežujemo vozni park, nabavili smo tudi že kar nekaj nove opreme. Prihodnje leto pričakujemo tudi 6000 novih policijskih uniform in skoraj 4000 neprebojnih srajc in zaščitnih jopičev.

Uspelo nam je doseči tudi podpis stavkovnega sporazuma, s katerim smo realizirali obljube preteklih vlad in s katerim gremo v smeri celovitega urejanja statusa policista.

Predlog novele zakona o nalogah in pooblastilih policije je skozi prvo obravnavo v DZ. Uvedba paralizatorja, prepoznavanja tablic in zbiranja podatkov o letalskih potnikih so sprožili vprašanje, ali gre za pretiran poseg v pravice ljudi.

Sama nisem tega mnenja. Vsi naši predlogi so zelo domišljeni in v kar se da veliki meri usklajeni s širšo in strokovno javnostjo. V zakonu so tudi zapisane vse varovalke, ki natančno določajo pogoje, kdaj je mogoča uporaba določenih sredstev.

Policiji je treba dati primerna orodja, da bo lahko učinkovita, kajti v nasprotnem je edina pot, da zmanjšamo pričakovanja, ki jih imamo do nje.

A zadnje leto so jo pretresale tudi nekatere afere, denimo primer ustavljanja ministra Koprivnikarja, pa primer Ornig... Ali generalni direktor policije Marjan Fank še uživa vaše zaupanje?

Seveda. Iz vseh dogodkov, ki so se zgodili, pa lahko ugotovimo, da so v vsakem sistemu odkloni. Pomembno pa je, da jih zaznamo in sankcioniramo. In to se je zgodilo v vseh primerih nepravilnosti v tem letu. Dokazali smo, da zna tudi policija počistiti v svojih vrstah.

Policija je zelo nadzorovana. Nadzirajo jo tožilci, sodniki, mediji, varuh človekovih pravic, DZ, ministrstvo za notranje zadeve, kar je prav.

Smo pa ministrstvu za pravosodje že na začetku mandata predlagali, da bi končno uvedli evropsko primerljiv sistem preiskovanja kaznivih dejanj policistov. Trenutni sistem je nepravičen do policista, saj je Specializirano državno tožilstvo zadolženo za preiskavo vseh kaznivih dejanj policistov, tudi tistih, ki jih naredijo zunaj svojega delovnega časa, kar pomeni, da so strožje obravnavani kot ostali.

Hkrati nas tožilstvo o postopkih ne obvešča. Če bi pristojnosti s tožilstva prenesli na direktorat za policijo in druge varnostne naloge znotraj ministrstva za notranje zadeve, bi lahko bil odziv na sistemske anomalije bolj celovit.

Ne bi to pomenilo, da bi policija nadzirala samo sebe?

Nikakor, saj je policija organ v sestavi ministrstva. Ta predlog omogoča učinkovit nadzor, hkrati pa ne posega v funkcijo pregona tožilstva.

Sami ste posredovali v primeru Ornig, izdali določena navodila, zahtevali ste pisno poročilo. Zakaj se vam je zdelo potrebno ukrepati na ta način?

To so moje pristojnosti in to predvideva zakonodaja.

S primerom se je ukvarjala tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki je zahtevala vpogled v dva interna akta o delu kriminalistične policije, a jih menda policija ne želi v celoti predati, ker da sta tajna.

Gre za interna akta, ki ne moreta biti javna, saj gre za operativno delo policije. Poleg tega komisija nima zakonske podlage za vpogled v prikrite metode dela kriminalistične policije. Smo pa komisiji posredovali vse, kar je v njeni pristojnosti.

Portal Pod črto je nedavno poročal o internem nadzoru na Sovi zaradi domnevno spornih izplačil iz posebnega fonda. Preverjajo tudi vašega državnega sekretarja Boštjana Šefica. Sta kaj govorila o tem?

Če me sprašujete, ali še uživa moje zaupanje, je odgovor da.

Policija je v zadnjem obdobju izpeljala nekaj uspešnih tudi mednarodnih akcij proti hudodelskim združbam. Kakšno je v tem delu sodelovanje z drugimi državami?

Zelo okrepljeno. V zadnjem času je policija zaključila dve preiskavi kriminalnih združb, ki so se ukvarjale z nedovoljenimi migracijami. Od marca do oktobra letos je podala 185 kazenskih ovadb zoper 328 oseb, kar je velik uspeh.

Slovenska kriminalistična policija je sodelovala v več kot 10 mednarodnih preiskavah na področju prepovedanih drog, ekstremnega nasilja, ponarejanja denarja in prodaje orožja. Novembra letos je bila denimo zaključena mednarodna preiskava, v kateri je bilo v posameznih državah EU zaseženo preko 800 kilogramov prepovedanih drog in izvedene številne aretacije. Slovenska kriminalistična policija beleži zavidljive rezultate in v mednarodnem prostoru uživa ugled zanesljive, učinkovite in kredibilne partnerice.

A z delom policije se postopki ne končajo. Zaradi nekaterih primerov oprostilnih sodb se včasih sprašujemo o možnostih obsodb. Je težava pri policijskem zbiranju dokazov ali pozneje v sodnih postopkih?

Policija je eden od členov v t. i. verigi pravičnosti. Predkazenske postopke usmerja tožilstvo, ki je garant zakonitosti dela, tu je še preiskovalni sodnik. Predkazenski postopki določajo izid sodnih postopkov, zato je pomembno, da policija svoje delo opravi dobro. Sama ocenjujem, da to počne. Tudi zato je za nas pomembno, v katero smer bodo šle spremembe zakona o kazenskem postopku, ki so predlagane. Pri tem nasprotujemo vsem spremembam, ki bi lahko zmanjševale učinkovitost policije.

Ali pri spreminjanju zakonodaje sodelujete z ministrstvom za pravosodje?

Dialog med mano in ministrom za pravosodje na tem področju je zelo intenziven in konstruktiven.

Kako sicer ocenjujete delo ministrstva in komunikacijo z ostalimi ministrstvi?

Komunikacija z ostalimi ministrstvi poteka, čeprav se vedno ne strinjamo. Smo se že šalili na to temo v smislu, da je tam, kjer se dva strinjata, eden odveč.

Glede ministrstva za notranje zadeve pa ocenjujem, da smo uspešni in učinkoviti, kar smo dokazali tudi ob lanski migracijski krizi.

Imate podporo premierja Mira Cerarja? Prav pri sprejemanju zakona o tujcih je namreč nastal vtis, da vas ni v celoti podprl ...

Premier me podpira. Omenjeni zakon pa je stvar politične odločitve.