STA novice / DZ o pomoči gospodarskim družbam in zadrugam v težavah še na naslednji seji

Sedanji zakon je pri Evropski komisiji priglašen kot shema državne pomoči, zato mora Slovenija spoštovati smernice EU. Novi zakon slovensko zakonodajo prilagaja smernicam, ki so bile spremenjene v letu 2014, je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti.

Med novostmi je, da bodo lahko tovrstno državno pomoč pridobile tudi zadruge, ki so bile po Cantaruttijevih besedah doslej neupravičeno izvzete. Na novo so določena merila upravičenosti do pomoči - dobila jo bodo lahko le podjetja ali zadruge, katerih propad bi povzročil velike socialne težave ali resno širše vplival na gospodarstvo države.

Zakon uvaja novo obliko pomoči, začasno podporo prestrukturiranju. Poudarek je tudi na pripravi izvedljivega programa prestrukturiranja, katerega obvezne sestavine bodo sedaj zakonsko določene. Breme prestrukturiranja bodo morali z državo sorazmerno deliti tudi deležniki - lastniki, partnerji in upniki. Pristojnost za odločanje o pomoči bo z vlade prenesena na gospodarsko ministrstvo.

Država je zakon hkrati prijavila Evropski komisiji kot shemo državne pomoči za mala in srednje velika podjetja. Cantarutti je povedal, da iz Bruslja pričakujemo le še sklepno odločitev ob potrditvi sheme.

Poslanske skupine so večinoma napovedale podporo zakonu. Andreja Potočnik (SMC) je v današnji predstavitvi stališč povedala, da so vztrajali, da se v sistem zakona vključi usmeritve iz strategije pametne specializacije - pri odločanju o dodelitvi bo tako treba upoštevati primerjalne prednosti slovenskega gospodarstva, kot jih opredeljuje strategija.

V DeSUS so menili, da bo zakon prispevek k soočanju s socialnimi težavami v primeru povečane brezposelnosti in zaostrenih demografskih izzivih, je povedal Uroš Prikl (DeSUS). V SD so opozorili, da mora državna pomoč temeljiti na izvedljivem programu prestrukturiranja. Menijo, da opredeljena delitev bremen med državo in deležniki zagotavlja, da bo pomoč učinkovito porabljena, je dejala Bojana Muršič (SD).

Podporo so napovedali tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Menijo, da gre za pomemben instrument, da se lahko podjetja z zdravimi jedri rešijo iz težav. Je pa pomembna pravilna presoja upravičenosti za dodelitev pomoči, je povedal Franc Laj (NP).

V SDS predlogu ne bodo nasprotovali, je povedal Franc Breznik (SDS). Kot je dejal, pa imajo nekoliko drugačne poglede kot vlada na nadzor porabe pomoči, da ne bi prišlo do zlorab.

V NSi predloga ne bodo podprli. Po besedah Mateja Tonina (NSi) si želijo predvsem izboljšanja poslovnega okolja s spremembami na področju davkov in administrativnih ovir, poleg tega so načeloma proti kakršnimkoli subvencijam in pomočem, saj da je bolje, da država podjetju, namesto da vanj daje denar, pomaga z razbremenjevanjem.

Na drugi strani so se za večjo vlogo države zavzeli v ZL, ki prav tako ne bodo podprli predloga. Kot je povedal Franc Trček (ZL), zakon temelji na restriktivni logiki EU, ki močno omejuje vlogo države v gospodarstvu, predvsem na področju razvoja ter ohranjanja in ustvarjanja delovnih mest. Pozdravil je vključitev zadrug med upravičence, so pa v ZL glede na odnos vlade in večine institucij do zadružništva skeptični, ali bodo zadruge v praksi kaj pridobile s tem zakonom.