STA novice / Zahtevo za oceno ustavnosti določitve višine sredstev za sofinanciranje občinskih naložb zavrgli

Določba zakona o izvrševanju proračunov določa, da se omenjena sredstva zagotavljajo v višini petih odstotkov skupne primerne porabe občin, od tega v višini dveh odstotkov kot transfer iz državnega proračuna, v višini treh odstotkov pa v obliki odobritve dodatnega zadolževanja občin v proračunu države. Združenje občin Slovenije (ZOS) je izpodbijani ureditvi očitalo neskladje z 2., 9., 14., 140. in 146. členom ustave.

Po navedbah združenja naj bi ta investicijski transfer pomenil sistemski ukrep za skladnejši razvoj Slovenije z zagotavljanjem dodatnih sredstev tudi za razvojno najšibkejše občine. Drastično zniževanje sredstev za sofinanciranje investicij naj bi po njihovem mnenju nesorazmerno poseglo v razmerja financiranja občin in v sam koncept lokalne samouprave.

Ob tem so navedli, da je zakon o financiranju občin za leto 2012 in naprej za sofinanciranje občinskih investicij predvidel sredstva v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin, vendar takšen obseg sredstev zaradi varčevanja ni bil nikoli dosežen. Leta 2010 je obstal na višini štirih odstotkov, nato pa se je zmanjševal, tako da je leta 2015 znašal le še odstotek.

Utemeljitvam ZOS sta se pridružili tudi občini Solčava in Zagorje ob Savi. V Solčavi so navedli, da so zaradi zmanjšanja sredstev izgubili skoraj 30 odstotkov neposrednih prihodkov oziroma 328,91 evra na prebivalca, kar naj bi bilo največ med vsemi občinami in jih postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi občinami.

Državni zbor in vlada sta očitke o neustavnosti zavrnila.

Ustavno sodišče je sicer pritrdilo predlagateljem, da so sredstva za sofinanciranje občinskih investicij v določenem odstotku od skupne primerne porabe občin povezana z uresničevanjem nalog občin iz 140. člena ustave. Z njimi se namreč občinam glede na njihovo razvitost ali nerazvitost res zagotavljajo dodatna sredstva.

Glede določitve višine teh sredstev pa ima zakonodajalec široko polje proste presoje, je obenem ugotovilo ustavno sodišče in dodalo, da je treba pri določanju te višine upoštevati tako makroekonomsko stanje v državi kot ustavno zagotovljeno lokalno samoupravo.

Hkrati je tudi ugotovilo, da sama določitev višine sredstev pomeni šele potencialna sredstva občin in ta še niso lastna sredstva občin. "Kolikšna bo dejanska višina na ta način pridobljenih sredstev občinskega proračuna, je odvisno tudi od aktivnosti občine same. Zato zmanjšanje agregata teh sredstev samo po sebi še ne more pomeniti neposrednega zmanjšanja prihodkov za posamezne občine," so navedli sodniki, ki so odločitev o zavrženju sprejeli soglasno.

Po njihovih navedbah predlagatelji niso izkazali, da bi z izpodbijanim prvim odstavkom zakona prišlo do ogrožanja pravic samoupravnih lokalnih skupnosti, niti, da bi prišlo do posega v njihov ustavni položaj in pravice.

Obenem pa so spomnili, da je glede na leto 2015 prišlo celo do povečanja teh sredstev, določba zakona o financiranju občin o šestodstotnem deležu skupne primerne porabe občin, namenjenem za naložbe, pa se doslej zaradi poznejših drugačnih, čeprav na posamezna obdobja vezanih zakonskih določb dejansko nikoli ni uporabljala.