STA novice / Odbor DZ skozi predlog zakona o pomoči gospodarskim družbam in zadrugam v težavah

O predlogu zakona je odbor DZ na nocojšnji nujni seji razpravljal na zahtevo poslanskih skupin koalicijskih strank SMC, SD in DeSUS. Kot je pojasnil Danilo Anton Ranc (SMC), so nujno sejo sklicali z namenom, da bi bil zakon čim prej sprejet, saj je oblika sheme državne pomoči pri Evropski komisiji v zaključni fazi.

Tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je dejal, da poskušajo zakon čim prej "spraviti k življenju", kajti marsikatero podjetje na to vrsto pomoči že nestrpno čaka. Kot je pojasnil, je ta mehanizem državne pomoči namenjen podjetjem, ki so v določenem sektorju pomembna za nacionalno gospodarstvo ali v določeni regiji. "Torej ni namenjen temu, da se lahko kar vsi po vrsti prijavljajo za to pomoč, ampak gre za zelo jasno opredeljena podjetja," je dodal.

Državni sekretar je še pojasnil, da je Evropska komisija julija 2014 sprejela nove smernice o državni pomoči, temu ustrezno pa je treba prilagoditi slovensko zakonodajo. Nove smernice sicer ne prinašajo obsežnih sistemskih sprememb pri dodeljevanju državnih pomoči gospodarskim subjektom v težavah, ampak takšne, ki zahtevajo večjo selektivnost tovrstne državne pomoči - to je jasnejša opredelitev meril upravičenosti, je dodal.

Med novostmi v predlogu zakona je Cantarutti izpostavil dostop do pomoči za reševanje in prestrukturiranje za zadruge, česar prejšnja ureditev ni poznala. "Zadruge so bile doslej po našem mnenju neupravičeno brez ustreznega vsebinskega razloga izpuščene iz zakonske ureditve državne pomoči," je dejal.

Slednje je še posebej pozdravila komisija državnega sveta za gospodarstvo, saj so po besedah člana komisije Oskarja Komaca zadruge pomemben del slovenskega gospodarstva.

Do predloga pa je bil kritičen Jernej Vrtovec (NSi), saj meni, da gre za poseg oz. vmešavanje politike v gospodarstvo. Dotaknil se je dela predloga zakona, ki opredeljuje pomoč podjetjem v državni lasti, kar po njegovem mnenju pomeni, da bo lahko država sama sebi dajala pomoč.

"Če bo država sama slabo upravljala s tem podjetjem, bo lahko na ministrstvu zaprosila za to pomoč. Ministrstvo bo to lahko odobrilo, zraven pa pripisalo še, da gre za reševanje kritične infrastrukture državnega pomena," je ponazoril. "Glede subvencij velja izpostaviti še problematiko, da bila nekatera podjetja v preteklosti že deležna državne pomoči, pa so na koncu vseeno propadla," je dejal Vrtovec.

Po besedah Franca Breznika (SDS) je pot, ki jo opredeljuje predlog zakona napačna. Po njegovem mnenju bi bilo bolj smiselno znižati davke, podjetjem zagotoviti normalen kader, zmanjšati birokratske ovire in omogočiti dobro infrastrukturo.

Podpredsednica odbora Suzana Lep Šimenko (SDS) meni, da nismo država, ki bi se jo dalo primerjati z drugimi evropskimi državami. "Slovenija je država, ki se želi pod okriljem levih vlad še vedno preveč vmešavati v gospodarstvo, predlog zakona pa bi lahko predstavljal tudi to," je dejala na seji odbora.

Danijela Krivca (SDS) so zmotile nedorečene stvari v predlogu zakona. Kot je pojasnil, se namreč v nekaj členih pojavlja naziv regije, mi pa regij nimamo. Predlagal je, da se v predlog zakona zapiše, da gre za statistične regije, kakor so te opredeljene v zakonu o lokalni samoupravi, kar je odbor z enim od dopolnil tudi sprejel.

Cantarutti je očitke o vmešavanju v gospodarstvo zavrnil in dodal, da vlada teh ambicij nima. Dejal je še, da bodo sredstva, ki so na voljo v okviru mehanizma, namenjena dolgoročnim kreditom in se bodo v državni proračun vrnila. Sredstva tako niso izgubljena in čeprav je nekaj podjetij kljub pomoči res propadlo, jih je državna pomoč nekaj tudi rešila, je izpostavil.

Predlog zakona bo DZ obravnaval na decembrski seji.