STA novice / Prihajajoči zakon o športu naj bi zajel tudi problematiko športne infrastrukture v državi

Predlog novega zakona o športu bo do konca meseca na vladi, je člane odbora danes seznanila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Besedilo naj bi bilo dobro medresorsko usklajeno in ima tudi zeleno luč Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Vzpostaviti želijo posebno delovno skupino, ki bi pripravila tudi predlog razvoja športne infrastrukture v državi in njenega koriščenja, ter izdelala standarde gradnje in adaptacij športne infrastrukture, je naštela ministrica.

Predlagatelji današnje razprave so sicer želeli ministrstvu za izobraževanje naložiti več nalog, med drugim, da bi ministrstvo opravilo popis vseh nepremičnin in manjkajočih športnih objektov ter oceno stroškov njihovega dokončanja, da bi ministrstvo v enem mesecu priskrbelo podatke, koliko gradenj športnih objektov se je do danes ustavilo in kakšna materialna škoda s tem nastaja.

A kot je poslancem pojasnila ministrica Makovec Brenčičeva, ministrstvo nima nobene pravne podlage, da bi od lokalnih skupnosti zahtevalo poročila o stanju športne infrastrukture na lokalni ravni.

So pa v pred kratkim opravljeni študiji, kjer so občine pozvali, naj jim posredujejo informacije o željah in potrebah lokalnih skupnosti na področju športne infrastrukture, bodisi za novogradnje ali obnove obstoječih objektov, uspeli zbrati določene podatke. Izkazalo se je, da je občinskih želja za kar 900 milijonov evrov.

Na drugi strani je v predlogu proračuna za prihodnje leto za področje športa predvidenih le pet milijonov evrov, je v imenu predlagateljev današnje seje izpostavil poslanec SDS Tomaž Lisec. "Treba se je pogovoriti tudi o sistemskih rešitvah za več denarja v športu, med drugim za ustrezno športno infrastrukturo. Vsaka občina ima več šol in že med njimi je ogromno želja in pobud," je dejal Lisec.

Makovec Brenčičeva je nanizala nekaj podatkov o športni infrastrukturi v Sloveniji. Kot je izpostavila, se ta financira tako iz sredstev ministrstva kot iz sredstev občin. V zadnjih 25 letih je država sodelovala pri več kot 500 investicijah, novo zgrajenih in posodobljenih je bilo več kot 90 nogometnih površin, številni bazeni, trim steze, veliki stadioni in športni centri, kot so stadion Bonifika v Kopru, biatlonski center na Pokljuki, veslaški center na Bledu, nordijski center v Planici in še kak.

Če se Slovenija primerja z drugimi državami EU po denarju, namenjenemu za športno infrastrukturo, smo po besedah Makovec Brenčičeve v dobrem povprečju.

Strokovnjak za načrtovanje športnih objektov Janez Urbanc je izpostavil nacionalni program športa, ki med drugim predvideva, da bo do leta 2024 zgrajenih 60 novih rokometnih dvoran in 170 novih nogometnih igrišč. "Do zdaj niso bili pripravljeni niti dokumenti na ravni lokalnih skupnosti. Premalo se zavedamo realnih potreb terena," je opozoril. Kot primer je izpostavil, da niti občine, kot sta Domžale ali Mengeš z največjo osnovno šolo v državi, nimajo velike športne dvorane.

Ob tem je pozval, naj se tiste projekte, ki so pripravljeni, "vzame naprej". Tako on kot poslanec SDS Žan Mahnič sta poudarila, da športne dvorane v lokalnih skupnostih služijo številnim namenom, so tudi center kulture in družbenega življenja. Ob tem pa je Urbanc posvaril pred graditvijo "spomenikov, ki ne služijo svojemu namenu".

Tudi direktor Zavoda za šport Planica Jelko Gros je pritrdil Urbancu. "Na žalost Slovenija ima športne objekte, ki so spomeniki in so danes na pol prazni, razen športnega programa v njih ne poteka nič." To je po mnenju Grosa "rak rana slovenskega športa, ki se velikokrat zgodi, kajti pogosto se pri projektih ne dela analize stroškov in koristi".

Več poslancev je menilo, da bi morali spremeniti zakon o igrah na srečo in od katerega bi morali več nameniti za Fundacijo za šport ter Fiho. Bogdan Gabrovec z OKS je ob tem opozoril, da "denar, pobran od iger na srečo, komaj pride do Fundacije za šport in Fiha. Od 34 milijonov, pobranih v dveh letih, je zgolj osem milijonov šlo za investicije in delovanje športnih zvez".

Lisec je spomnil še na razpravo o prepovedi točenja alkohola na športnih prireditvah in izpostavil, da to za športne klube pomeni nek vir dohodka in bi ga pod določenimi pogoji morali dovoliti.