STA novice / Vlada v DZ pošilja novelo zakona o nadzoru državne meje (dopolnjeno)

Ukrepe za učinkovitejši nadzor državne meje je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar že napovedala v pričakovanju povečanega prihoda migrantov, v svežnju ukrepov pa je tudi novela zakona o nadzoru državne meje. Kot je na novinarski konferenci po seji vlada pojasnila ministrica, gre za pomemben zakon, aktualen v času migracijske krize.

Namen sprememb je zagotoviti boljše delovanje policije pri nadzoru državne meje. Ena od sprememb jasneje določa tehnična sredstva za omogočanje učinkovitega nadzora. Z določitvijo nabora tehničnih sredstev za fotografiranje, video in avdio snemanja, sredstev za identifikacijo oseb, vozil in predmetov se policiji daje jasno in specifično določeno zakonsko podlago za uporabo takih sredstev pri opravljanju nadzora državne meje. Predlog določa tudi uporabo sistema za prepoznavanje registracijskih tablic, ki pa ima po zagotovilih ministrice drugačen namen kot v zakonu o nalogah in pooblastilih policije.

Del predloga se nanaša na postavitev ograje na meji s Hrvaško. Po besedah ministrice je veljavni zakon podnormiran, saj postavitev začasnih tehničnih ovir posega v zasebno lastnino, zato je treba področje ustrezno urediti.

Tako novela na novo izrecno in jasno določa obveznost lastnika in posestnika zemljišča, da dopustita postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje teh sredstev na svojem zemljišču.

Predlog poleg tega predvideva nadomestilo oz. odškodnino za lastnike zemljišč, na katerih je postavljena varovalna ograja, ki onemogoča redno rabo zemljišč. Višino nadomestila bodo določili na podlagi metodologije, ki jo bo z uredbo določila vlada, je dodala Györkös Žnidarjeva in pojasnila, da se bodo odškodnine izplačevale za nazaj, za preteklo koledarsko leto. Za ta namen je v letu 2017 predvidenih 280.000 evrov proračunskih sredstev, v letu 2018 pa 240.000 evrov.

Če je treba za opravljanje nalog nadzora državne meje uporabljati zemljišča tako, da je onemogočena redna raba zemljišč, in sicer za obdobje, ki je daljše od predlaganih 24 mesecev, je po mnenju predlagatelja treba začeti postopke za omejitev lastninske pravice v javno korist. V tem primeru zakon predvideva tudi odškodnine.

Za izvajanje izravnalnih ukrepov (pregled listin, preverjanje osebe, kontrola osebe, prevoznega sredstva in stvari) je bil do zdaj določen standard "utemeljene verjetnosti" prestopa notranje meje. Po oceni predlagatelja je ta standard postavljen previsoko, zato z novelo spreminjajo pogoje na stopnjo "verjetnosti", da je oseba prestopila notranjo mejo.

V sveženj ukrepov ob morebitnem povečanem prihodu migrantov sodi tudi novela zakona o tujcih, ki pa je vlada kljub nekaterim drugačnim napovedim danes ni obravnavala. Györkös Žnidarjeva je potrdila, da je bilo gradivo umaknjeno z današnje seje. Na ministrstvu se po njenih besedah zavedajo, da gre za "izjemne rešitve, ki bi se uporabile v izjemnih situacijah", a njihovo stališče ostaja nespremenjeno. "Dolžnost vsake odgovorne države je, da sprejme vse potrebne ukrepe, da ne pride do poslabšanja notranje varnosti," je še poudarila. Ministrica upa, da bo vlada zakon v najkrajšem možnem času znova obravnavala.

Z novelo bi sicer določili ukrepe ob spremenjenih razmerah na področju migracij, zlasti postopke vračanja tujcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop. Nad predlogom so ogorčeni v mnogih nevladnih in humanitarnih organizacijah, saj menijo, da predvidene spremembe spodkopavajo pravico do azila in vrsto drugih človekovih pravic.

Kot so po današnjem srečanju povedali koalicijski partnerji, bodo predlog še dodatno premislili in ga usklajevali. Želijo namreč najti rešitve, ki bodo spoštovale ustavo, človekove pravice in mednarodno-pravne zaveze, je pojasnila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.