STA novice / Notranji ministri EU za okrepitev sodelovanja s tretjimi državami; pozivi k podaljšanju mejnega nadzora

Evropska komisija, agencija za nadzor zunanjih meja EU Frontex in prizadete države so na današnjem zasedanju predstavile migracijsko situacijo v EU in širši regiji. Predvsem Grčija in Italija sta opozorili na veliko število migrantov na svojih tleh in pri tem pozvali k vzpostavitvi pogojev za uspešnejše vračanje državljanov tretjih držav brez pravice ostati na ozemlju EU.

Ministri so ob tem sprejeli uredbo o enotni evropski potni listini za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito bivajo v EU. Slovaški notranji minister Robert Kalinak je dokument označil za enega ključnih ukrepov, ki bo prispeval k učinkovitemu vračanju državljanov tretjih držav.

Ključno pri tem bo vzpostaviti dobro sodelovanje z državami izvora, je dejal predsedujoči Svetu EU. Novi dokument naj bi tudi pripomogel k zmanjšanju administrativnih bremen in poenostavitvi postopkov.

Ministri so sicer razpravljali o zunanjih dimenzijah migracij in novem partnerskem okviru sodelovanja s tretjimi državami, ki ga je Evropska komisija predstavila junija. Zavzeli so se za restriktiven pristop, ki mora temeljiti na pogojevanju ugodnosti z izpolnjevanjem obveznosti.

Državni sekretar na slovenskem notranjem ministrstvu Andrej Špenga je ob tem pozval k širitvi pristopa na druge, bolj problematične države, na primer na Afganistan.

Ministri so govorili tudi o ukrepih za upravljanje zunanjih meja EU in varovanje schengenskega območja, med katere sodi nedavno ustanovljena Evropska mejna in obalna straža, katere začetek delovanja so pozdravili.

Več držav je opozorilo na pomen čim prejšnje vzpostavitve sistematičnega preverjanja potnikov, ki prehajajo zunanje meje, v že vzpostavljenih bazah podatkov z namenom preprečevanja terorizma in hujših oblik organiziranega kriminala.

Nekatere države, ki izvajajo začasni nadzor na svojih notranjih mejah v schengenskem območju, so se zavzele za podaljšanje mejnega nadzora tudi v prihodnje leto. Med temi sta predvsem Nemčija in Avstrija. Slednja izvaja nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko.

Po mnenju avstrijskega notranjega ministra Wolfganga Sobotke bi bilo potrebno mejni nadzor podaljšati. Podobno stališče zastopa tudi danska notranja ministrica Inger Stoejberg.

Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška so nadzor na notranjih mejah uvedle lani jeseni zaradi migracijskih pritiskov iz Grčije. Francija pa ga izvaja zaradi varnostne situacije po terorističnih napadih v Parizu.

Svet EU mora do 12. novembra, ko se izteče šestmesečni rok o začasni uvedbi nadzora v skladu z 29. členom schengenskega zakonika, odločiti o morebitnem podaljšanju nadzora na mejah.

Špenga je na zasedanju izpostavil poročilo komisije o izvajanju nadzora na notranjih mejah in izrazil nestrinjanje nad ugotovitvijo, da je nadzor upravičen, saj statistični podatki tega ne odražajo. Komisijo je pozval, naj to upošteva pri odločanju o morebitnem predlogu za podaljšanje nadzora.

Poudaril je tudi, da bi morali omejevanje pravice prostega prehajanja meje izvajati uravnoteženo. Tak ukrep mora biti sorazmeren, z jasnim ciljem preprečevanja nezakonitih migracij. Komisar Avramopulos je države članice ob tem pozval k posredovanju relevantnih podatkov, obrazložitvi potrebnosti podaljšanja nadzora na notranjih mejah in upoštevanju načela sorazmernosti.

Na dnevnem redu je bila tudi razprava o reformi skupnega evropskega azilnega sistema. Ministri so podprli močnejšo vlogo nove evropske agencije za azil v primerjavi z obstoječim azilnim uradom. Glede dostopa do zbirk sistema za primerjavo prstnih odtisov Eurodac za organe pregona pa so se zavzeli za olajšanje pogojev dostopa, saj nizko število poizvedb kaže, da je to orodje preokorno za operativne potrebe.

Večina ministrov je načelno podprla oblikovanje okvira za trajno preselitev, ki lahko predstavlja zakoniti način za dostop na ozemlje EU. Manj enotni pa so bili pri vprašanju obveznosti tega mehanizma, kjer je večina menila, da to mora biti prostovoljna odločitev vsake države.

Slovensko stališče je, da mora vsak mehanizem nujno upoštevati tudi manjše zmogljivosti majhnih držav članic in ne sme predstavljati prevelikega administrativnega bremena, so na notranjem ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost.

Sobotka se je sicer že ob začetku zasedanja izrekel za "prožno solidarnost" pri porazdelitvi prosilcev za azil v EU. Gre za predlog, ki so ga na neformalnem vrhu voditeljev 27 držav članic EU v Bratislavi predstavile države t.i. višegrajske četverice.

"Migranti niso številke, imajo svojo voljo, svoje želje," je opozoril tudi Kalinak. EU bi morala ukrepe prilagoditi razmeram, je prepričan predsedujoči Svetu EU.

Države članice so danes sprejele tudi direktivo o brezplačni pravni pomoči za osumljence ali obdolžence v kazenskih postopkih in postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje. S tem bodo odstranili še zadnjo oviro za uvedbo novih pravil o brezplačni pravni pomoči, ki jih je Evropska komisija predlagala leta 2013.