STA novice / Slovenija podpira predlagana nova evropska pravila glede energijskega označevanja izdelkov

Na ministrstvu so navedli, da trenutno potekajo pogajanja med članicami EU in Evropskim parlamentom o spremembah evropske direktive na tem področju, ki bo po novem preoblikovana v uredbo, kar pomeni, da bo neposredno veljavna v vseh članicah unije.

"Slovenija podpira uvedbo nove uredbe na področju označevanja energijske učinkovitosti proizvodov," so zagotovili na ministrstvu in se s tem še enkrat odzvali na navedbe, ki so minuli teden prišle iz Evropske potrošniške organizacije (Beuc), da skuša Slovenija skupaj s še nekaterimi članicami EU ovirati uvedbo novih evropskih pravil glede energijskega označevanja izdelkov.

Slovenija, Češka, Poljska, Italija in Španija naj bi med drugim skušale zamakniti uvedbo potrošnikom bolj razumljivih energijskih nalepk do leta 2023.

Na ministrstvu so spomnili, da je vlada že leta 2005 sprejela sklep, da Slovenija podpira predlog uredbe in da je treba narediti korak naprej pri ovrednotenju energijskih razredov. "Uvedba direktive pomeni boljši način za celovit in hitrejši prenos ter enotno izvajanje ukrepov v vseh državah članicah EU," so prepričani.

S to spremembo se bo uveljavila tudi enotna sedemstopenjska energijska lestvica od A do G. Tako bo po navedbah ministrstva omogočena boljša preglednost nad dejansko učinkovitostjo proizvodov, ki so potrošnikom na voljo v EU.

Evropski parlament je sicer julija v prvi obravnavi predloga uredbe o označevanju energijske učinkovitosti v svojem stališču poudaril, da bi bilo treba za gospodinjske aparate zaradi hitrega tehnološkega napredka standardno lestvico od A do G prenoviti.

Večina izdelkov na trgu namreč izpolnjuje merila iz leta 2010 za uvrstitev v najvišji razred, zato se jim za označevanje dodajajo plusi (A +, A ++, A +++), kar pa naj bi bilo včasih za potrošnike tudi zavajajoče. S strožjimi zahtevami naj bi proizvajalce spodbudili, da energijsko učinkovitost še izboljšajo, in prav glede tega naj bi imela po navedbah Beuca omenjene države pomisleke.

Na ministrstvu so zapisali, da tako Evropska komisija kot Slovenija pri sprejemanju novih predpisov upoštevata tudi industrijo, ki se mora novim zakonodajnim določbam prilagoditi. "Prepogosto spreminjanje pravnih okvirov je za industrijo, ki mora načrtovati dolgoročno, vsekakor dodaten strošek," so navedli in dodali, da določene spremembe potrebujejo primeren časovni okvir, ki "podjetjem ne povzroča nesorazmernih stroškov, potrošnikom pa omogoča transparentnost".

Obenem so pojasnili, da sprejem nove uredbe, ki bo v uradnem listu EU predvidoma objavljena v drugem četrtletju prihodnjega leta, ni dovolj za takojšnjo uvedbo novih energijskih nalepk.

Evropska komisija namerava namreč po navedbah ministrstva pred kakršnimkoli spreminjanjem obstoječih energijskih razredov pripraviti delovni načrt, na podlagi katerega se bodo izvajale študije in posledično sprejemale uredbe za posamezne skupine proizvodov. "Šele v teh uredbah bodo natančno opredeljeni novi energijski razredi za posamezne skupine proizvodov," so zatrdili.

Pomembna novost nove uredbe je po prepričanju ministrstva tudi uvedba baze proizvodov, v kateri bodo zbrani podatki o vseh izdelkih na tržišču v EU. Potrošnik bo tako lahko pred nakupom preko spleta preveril, kateri izdelek je v določeni skupini trenutno energijsko najučinkovitejši na tržišču in kje ga je moč kupiti.