STA novice / Visokošolski prostor bo v novem študijskem letu zaposlovalo predvsem sprejemanje nove zakonodaje (tema)

Na področju nove zakonodaje bo vse vpletene v visokem šolstvu naprej zaposlovala novela zakona o visokem šolstvu (Zvis). Ta je sicer že prestala prvo branje v državnem zboru, a je potrebna še nekaj usklajevanj. Kot je za STA dejal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh, bodo usklajevanja potrebna predvsem še glede predloga po večjem uvajanju tujega jezika v predavalnice, glede česar je bilo tudi do zdaj največ pomislekov in polemik.

Precej pomislekov o noveli imajo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), kjer ugotavljajo, da ni uredila vprašanja jasne razmejitve javne in tržne dejavnosti fakultet, kar je sicer zakonodajalcu že pred leti naložilo ustavno sodišče. Ne strinjajo se tudi s tem, da novela predvideva prehod s programske na t. i. institucionalno akreditacijo, kar pomeni, da bo nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu študijske programe potrjevala le na začetku, nato pa bo preverjanje kakovosti prepuščeno fakultetam samim. "Slednje lahko pomeni, da se nam bo na univerzah dogajal divji zahod, saj ne bo nobenega zunanjega nadzora nad kakovostjo," opozarja predsednik ŠOS Klemen Balanč. A državni sekretar Boh pravi, da bodo novelo usklajevali samo še glede jezika, medtem ko je ostalo bolj ali manj usklajeno.

Na drugi strani so, vsaj tako se zdi, z novelo zadovoljni na rektorski konferenci, saj po besedah njenega predsednika Dragana Marušiča prinaša tak model financiranja univerz, ki zadostuje tistemu, kar je zakonodajalcu naložilo ustavno sodišče.

Nov trd oreh bo sistemski Zvis

Takoj, ko bo sprejeta novela Zvisa, se bodo morali vpleteni v visokem šolstvu spopasti z novim zakonskim predlogom, ki bi lahko bil še precej trši oreh kot novela, to je pripravo povsem novega Zvisa.

Na ministrstvu si po besedah Boha želijo, da bi osnovna izhodišča za zakon pripravili do konca leta, sam predlog zakona pa v letu 2017, ko bi ga lahko morda tudi že sprejeli. Skupaj z omenjenim zakonom bodo po besedah Boha pripravljali tudi nov zakon o raziskovalni dejavnosti, vendar bo šlo za dva ločena zakona.

S sistemskim Zvisom nameravajo po besedah državnega sekretarja med drugim urediti jasno razmejitev med javno in zasebno dejavnostjo fakultet, kar jim ni uspelo narediti z novelo.

V ŠOS si po besedah njegovega predsednika Balanča želijo, da bi sistemski Zvis določil standarde in normative za profesorje in uredil posebne statuse študentov (status športnika, kulturnika, študenta s posebnimi potrebami) ter dopolnil sistem vključenosti študentov v odločanje na fakultetah. "Čeprav imamo študentje pravico imeti predstavnike v organih univerz in fakultet, namreč ugotavljamo, da tega veliko fakultet ne upošteva," pravi.

Po besedah Boha so standardi in normativi zagotovo eno vprašanj, ki jih je treba uredili, a bo hkrati treba tudi jasno odgovoriti na vprašanje, kakšna je razmejitev med avtonomijo univerz in zakonskim okvirjem. "Nacionalni program visokega šolstva nas namreč usmerja k temu, da je to področje, ki bi ga bilo treba v veliki meri prepustiti univerzam, pa vendar se je do zdaj že večkrat izkazalo, da je treba delo profesorjev na nek način normirati," pravi.

Kar se tiče posebnih statusov študentov državni sekretar odgovarja, da je to področje že zdaj v veliki meri urejeno, posebej status študentov s posebnimi potrebami: "Je pa treba priznati, da včasih izvedba v praksi ni takšna, kakršna bi morala biti." Glede ostalih statusov pa pravi, da je treba najti pravo razmerje med tem, kje se konča pristojnost države in od kje naprej gre za avtonomnost univerz.

Nekateri si želijo spremembe pri načinu izbire študija

Na dnevni red visokošolskega prostora bo v prihodnjem študijskem letu, kot kaže, prišlo tudi nekaj novih tem.

Nekatere univerze, denimo Univerza na Primorskem, ki jo vodi Dragan Marušič, si želijo, da bi spremenili način vpisovanja študentov, in sicer na način, da študentje na prijavi več ne bi navedli prve in vseh nadaljnjih želja, pač pa le dve ali tri izbire, ki bile enakovredne. "Trenutni sistem je namreč neprimeren, saj študentom ne daje dovolj možnosti, da si izberejo študij, ki jim najbolj leži, ob vpisu pa morajo pogosto špekulirati, kaj vpisati kot prvo in kaj kot vse nadaljnje izbire. Določitev dveh ali treh enakovrednih želja bi pomenila, da bi bil lahko nekdo izbran na dveh ali treh fakultetah, nato pa bi se odločil, kam se bo vpisal," pravi Marušič.

Državni sekretar Boh v zvezi s tem pojasnjuje, da širše debate na to temo do zdaj še ni bilo, so pa na ministrstvu s predlogom seznanjeni: "Za razpravo o tem vprašanju smo odprti, prav tako za to, da stvar zapeljemo bolj optimalno."

Sprememb si predsednik rektorske konference (ta pravi, da govori v osebnem imenu, da pa se z njegovimi predlogi strinjajo tudi nekateri drugi rektorji) želi tudi pri akreditacijah študijskih programov v smislu, da bi si lahko študentje v večji meri izbirali predmete, ki jih želijo opravljati. "To bi se dalo izpeljati tako, da bi pri študijskih programih akreditirali zgolj osnovno študijsko jedro, v preostalem delu pa bi študent sam izbiral predmete, ki so mu najbolj pisani na kožo," pravi Marušič.

Nekaj želja imajo tudi pri ŠOS. Po besedah Balanča si želijo, da bi vsi skupaj več pozornosti posvetili ureditvi dostopnosti visokošolske infrastrukture študentov s posebnimi potrebami, ne nasprotujejo pa niti pripravi novega zakona o študentskem organiziranju, ki bi ga lahko začeli pripravljati kmalu.

Na ministrstvu pa med prioritetami, ki jih bodo vodile pri njihovem delu v novem študijskem letu, izpostavljajo še pripravo in izvedbo razpisov, s katerimi želijo s pomočjo evropskih sredstev fakultete spodbuditi k večjemu povezovanju z gospodarstvom in tujino, in premislek o spremembi sistema podeljevanja koncesij visokošolskim zavodom. "Ta razmislek želimo leta 2017 pripeljati do točke, ki bo dala neke konkretne rezultate," napoveduje Boh.