STA novice / Kljub različnim pogledom na fizično kaznovanje otrok brez glasu proti noveli zakona o preprečevanju nasilja

Po vladnem predlogu bi še bolj zaščitili žrtve nasilja v družini in izboljšali delovanje državnih institucij pri obravnavanju tovrstnega nasilja. Predlog izrecno prepoveduje nasilje v družini in telesno kaznovanje otrok. Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, ima takšno prepoved v zakonodaji zapisano več kot 50 držav, zato je skrajni čas, da to stori tudi Slovenija.

Predlog širi tudi opredelitev družinskih članov. V praksi je namreč prihajalo do nasilja med osebami, ki so bile v določenem partnerskem ali intimnem razmerju, a jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno od kategorij družinskih članov. Širi tudi opredelitev nasilja v družini, saj bo kot nasilje upoštevana že grožnja z nasiljem, pa tudi zalezovanje. Natančneje se določajo tudi možnosti za ukrepanje policije in sodišč.

Na današnji seji so sodelovali številni predstavniki nevladnih organizacij in civilne družbe, razprava pa je bila osredotočena predvsem na vprašanje prepovedi telesnega kaznovanja otrok. S strani nasprotnikov je bilo med drugim slišati, da prepoved telesnega kaznovanja pomeni spodbujanje permisivne vzgoje, večina pa je bila soglasna, da je telesno kaznovanje otrok nesprejemljivo.

Tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, kot je dejala, daje prepovedi telesnega kaznovanja "velik da", predvsem kot simbolično potezo, ki končno prihaja v zakonodajo. Opozorila je na dvoličnost zagovornikov takšnega kaznovanja, saj smo si vsi enotni, da se učitelji in vzgojitelji ne smejo posluževati fizičnega kaznovanja otrok, medtem ko naj bi bilo to staršem dovoljeno.

Da je skrajni čas za prepoved telesnega kaznovanja, meni tudi Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo. Kot je poudarila, pri tem ne govorimo o prepovedi uporabe starševske moči, pač pa prepovedi njene zlorabe. Izpostavila je tudi, da so spremembe zakona nujne, saj je praksa pokazala številne pomanjkljivosti, delovanje sodišč in tožilstev v primerih nasilja v družini pa je po njenih besedah "izjemno plaho".

Prepoved telesnega kaznovanja podpirajo v Društvu SOS telefon, saj gre po besedah Špele Veselič za civilizacijsko normo in standard. Podporo predlogu so izrekli tudi v Zvezi prijateljev mladine Slovenije in kampanji Za vse družine.

Po drugi strani pa predlogu nasprotujejo v Gibanju za otroke in družine. Franc Donko je opozoril, da so definicije nasilja tako splošne in nejasne, da se "socialne službe lahko vtaknejo v vsako družino". Po njegovem mnenju želi država prikrito kriminalizirati normalne družinske vzorce in favorizira le en način vzgoje, ki je omejen na verbalen način.

Tudi Tomaž Merše iz društva Družinska pobuda je opozoril na nejasne definicije nasilja v predlogu, ki odpirajo zelo široko možnost poljubnega poseganja države v družine. Takšne definicije ne zagotavljajo varnosti staršem, ki svoje otroke normalno vzgajajo, je opozoril Merše in dodal, da predlog uzakonja permisivno vzgojo.

V razpravi poslancev so takšnim stališčem pritrdili tudi v SDS in NSi. V SDS po besedah Marijana Pojbiča podpirajo ničelno toleranco do nasilja, a je hkrati treba ločiti nasilje v družini od vzgojnih ukrepov. Zato se ne strinja, da poskušajo z zakonodajo popolnoma regulirati funkcioniranje družin. Po njegovem mnenju je treba opozoriti tudi na vzroke za vse več nasilja, in sicer revščino in socialno izključenost.

Tudi po mnenju Ive Dimic (NSi) predlagatelji zmotno izhajajo iz predpostavke, da se lahko z zakonom določijo vsi vidiki družinskega življenja. Tudi ona meni, da zakon poskuša uzakoniti permisivno vzgojo, medtem ko je po njenih besedah treba pri otrocih poudarjati tudi dolžnosti, ne pa jih le učiti o njihovih pravicah.

So pa s predlogom zadovoljni v koaliciji. Po besedah Janje Sluga (SMC) predstavlja veliko sporočilo javnosti, da gojijo ničelno stopnjo tolerance do kakršnegakoli nasilja, zato ne bi smelo biti pod vprašajem, "ali bo dobil vse glasove v tej hiši". Glede definicije nasilja pa je poslanka poudarila, da "vsak s kančkom zdrave pameti natančno ve, kaj pomeni prepoved telesnega kaznovanja".

Tudi Marija Bačič (SD) pozdravlja ničelno toleranco do telesnega kaznovanja. Skrbi jo namreč, da je kljub dobrim preventivnim programom nasilja vedno več. S predlaganimi spremembami pa se bo stanje vendarle izboljšalo, je prepričana poslanka, ki je opozorila, da je nujno ozaveščanje družbe glede nasilja v družini.

Predsedniku odbora za delo Urošu Priklu (DeSUS) pa se že dolgo noben zakon ni zdel tako pomemben za družbo, kot je tokratni predlog. Po njegovih besedah "favorizira nenasilno vzgojo in prav je tako, saj je vsakršno nasilje nesprejemljivo". Prikl tudi verjame, da zakon ne bo ostal mrtva črka na papirju.

Tega pa se boji Alenka Bratušek (NP), ki je poudarila, da bo treba tudi po sprejemu zakona storiti še marsikaj, predvsem osvestiti ljudi, kaj je sprejemljivo. Nepovezani poslanci zakon sicer podpirajo, so pa vložili nekaj dopolnil, s katerimi bi zaostrili ukrepe zoper povzročitelje.

Ta dopolnila v današnji obravnavi niso bila sprejeta, saj jim je nasprotovala tudi zakonodajno-pravna služba. So pa člani odbora na podlagi mnenja službe sprejeli nekaj koalicijskih dopolnil redakcijske narave.