STA novice / Izteče se javna razprava o predlogih za davčno prestrukturiranje

Na ministrstvu so za STA v četrtek popoldne povedali, da so doslej na osnutek predloga novele zakona o dohodnini v javni razpravi prejeli pripombe sedmih subjektov zainteresirane javnosti, na osnutek predloga zakona o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb pa pripombe štirih subjektov. Ob tem so napovedali, da bodo pripombe proučili in se v vladnem zakonodajnem postopku do njih tudi opredelili.

Ministrstvo za finance je osnutka pripravilo po nekajmesečnem usklajevanju z deležniki in na koncu še s koalicijskimi strankami. V Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije so sicer ta teden opozorili, da je strokovno in moralno nesprejemljivo, da sta bila za spremembe tako pomembnih zakonov zainteresirani javnosti na voljo le dobra dva tedna, in še to med poletnimi počitnicami.

Obenem so zapisali, da bi bilo treba v jesenskih mesecih skupaj z omenjenima predlogoma zakonov ustrezno prilagoditi tudi zakon o davčnem postopku. Javna razprava o osnutku predloga tega zakona se je sicer iztekla konec junija,

Za razbremenitev dela je sicer po osnutku sprememb zakona o dohodnini predlagana sprememba dohodninske lestvice. Med drugi in tretji dohodninski razred se po osnutku predloga uvaja nov razred v razponu od 20.400 evrov do 48.000 evrov in s stopnjo 34 odstotkov.

Hkrati se predlaga znižanje stopnje dohodnine z 41 odstotkov na 39 odstotkov v četrtem davčnem razredu s spodnjo mejo 48.000 evrov in zgornjo mejo 70.907,20 evra, medtem ko stopnja v najvišjem davčnem razredu ostaja nespremenjena pri 50 odstotkih.

Za razbremenitev tistih z nizkimi plačami se ob tem za 300 evrov zvišuje dohodkovni prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave, s sedanjih 10.866,37 evra na 11.166,37 evra. S tem naj bi se razbremenilo približno 19.738 zavezancev, predvsem prejemnikov minimalne plače.

Sprememba dohodninske lestvice sicer po pojasnilih ministrstva pomeni znižanje davčne obveznosti vseh zavezancev, ki prejemajo dohodke nekje nad 1,6-kratnikom povprečne plače oz. nad 31.140 evrov letno. To naj bi tako pomenilo znižanje za približno 10 odstotkov vseh zavezancev.

Predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost. Ta se po predlogu izvzema iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja do višine 70 odstotkov povprečne mesečne plače.

Predlagane rešitve novele zakona o dohodnini bodo imele za posledico znižanje proračunskih prihodkov v skupnem znesku okoli 106 milijonov evrov. Zato se za nadomeščanje izpada predvideva zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, pri čemer pa se ohranjajo vse obstoječe olajšave, zaradi katerih je efektivna davčna stopnja precej nižja od zakonske.

Ta sprememba naj bi prinesla za okoli 60 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov. Neto finančni učinek obeh predlaganih sprememb zakonov bo torej znižanje proračunskih prihodkov za okoli 46 milijonov evrov, ki pa naj bi ga pokrili s povečanjem učinkovitosti pobiranja davkov.

A spremembe - teh so se na ministrstvu za finance po neuspehu prvih predlogov konec minulega leta lotili že drugič - še vedno niso naletele na splošno odobravanje. Delodajalci opozarjajo, da predlagani ukrepi niso zadostni za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in da dejansko obremenjujejo gospodarstvo, koristijo pa javnemu sektorju. V sindikatih so bolj zadovoljni, a opozarjajo, da predlagane spremembe še vedno razbremenjujejo predvsem bogate in zato pozivajo k večji razbremenitvi srednjega razreda.