STA novice / Poslanci z zeleno lučjo za zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka

Poslanci so z zavrnitvijo dopolnil, ki sta jih vložili NSi in SDS, opravili drugo obravnavo predlog zakona in prešli na tretjo obravnavo ter s tem na glasovanje o predlogu zakona.

V NSi po besedah poslanca Jožefa Horvata zakona niso podprli, ker je bil narejen preveč na hitro, v SDS pa po besedah Zvonka Laha ocenjujejo, da zakon ni dober. Ob tem je izpostavil, da bodo odločbe po novem zakonu kmetje dobili pred naslednjimi volitvami in da bo pravo breme začutila nova vlada v naslednjem mandatu.

Da je zakon maksimalno usklajen, pa je poudaril Simon Zajc iz SMC. "Že od leta 2011 vemo, da je treba metodologijo spremeniti. Vsem smo prisluhnili in šli nasproti. Zakon je predvidljiv, enostaven, pravičen," je še dodal.

Glavna novost, ki jo prinaša predlog zakona, je, da se bo za določanje katastrskega dohodka namesto nejasnega sistema kalkulacij uporabljalo ekonomski račun za kmetijsko gospodarstvo, za kar bo podatke zagotavljal statistični urad.

Vraničar Ermanova je že dopoldan poslancem pojasnila, da so bile že v osnovnem predlogu zakona uveljavljene nekatere rešitve, ki izboljšujejo obstoječi režim ugotavljanja katastrskega dohodka.

Tako so iz prihodkov kmetijske dejavnosti, kot jih izkazujejo ekonomski računi, izvzeti prihodki dejavnosti, za katere se dohodki praviloma ugotavljajo na podlagi knjigovodstva. Izvzeti so tudi prihodki od predelave krme in usklajeni prihodki od pridelave sadja v intenzivnih sadovnjakih z realno strukturo pridelave. V sistem pavšalnega ocenjevanja dohodka se je vključila tudi pridelava posebnih intenzivnih kultur, kot so intenzivne vrtnine, jagode in druge trajnice na njivah, za katere se je doslej moral dohodek ugotavljati na podlagi vodenja knjig.

Uskladili so se količniki za povišanje katastrskega dohodka za proizvodnjo oljčnega olja, vina in posebnih intenzivnih kultur. Priznani stroški za gozd in čebelje panje so določeni pri višini 80 odstotkov prihodkov. Uredilo se je triletno prehodno obdobje postopnega prehoda na nove zneske katastrskega dohodka.

Z dopolnili se je jasneje uredila definicija posebnih kultur, dodatno uskladilo deleže pridelave sadja, ki se upoštevajo za izračun katastrskega dohodka v intenzivnih sadovnjakih, ter uredil poseben sistem za gozdna zemljišča, ki kot kriterij razporejanja dohodka upošteva tako rastiščni koeficient kot boniteto. S tem se je delno upoštevalo zahtevo, da se tudi za gozd upoštevajo pridelovalne razmere.

Dodatno se je jasneje uredilo, da se katastrski dohodek vinograda za proizvodnjo vina določi kot dvakratnik katastrskega dohodka vinograda za pridelavo grozdja povprečne proizvodne sposobnosti, to je z boniteto med 51 in 60, je pojasnila Vraničarjeva.

Ob tem je izpostavila, da so dodatno opravili usklajevanja z zainteresirano javnostjo glede nekaterih določb, ki bodo urejene v noveli zakona o dohodnini. Predlog novele so prav danes dali v javno obravnavo.

Vlada ocenjuje, da je dopolnjeni predlog zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka dober, enostaven, pregleden in celovit. Rešuje probleme, na katere se je opozarjalo v zvezi s sedanjim sistemom, in omogoča primerljivo obravnavo vseh vrst kmetijske in gozdarske pridelave. Zakon je usklajen z zainteresiranimi skupinami in zato zagotavlja sprejemljivost novega sistema, je prepričana Vraničarjeva.

Državna sekretarka je opozorila, da je sprejem zakona zelo pomemben za nemoteno delovanje cele vrste javnih funkcij pa tudi za same kmete, saj bi v primeru nesprejetja prišlo do položaja, ko bi začel delovati obstoječi zakon, katerega izvajanje je zamrznjeno do konca leta. Zato je pomembno, da se zakon sprejme tako, da ga bo mogoče uveljaviti že za leto 2017.