STA novice / Zakonska predloga za davčno prestrukturiranje v javni obravnavi

Za razbremenitev dela je predlagana sprememba dohodninske lestvice. Med drugi in tretji dohodninski razred se po predlogu tako uvaja nov razred v razponu od 20.400 evrov do 48.000 evrov in s stopnjo 34 odstotkov.

Hkrati se predlaga znižanje stopnje dohodnine z 41 odstotkov na 39 odstotkov v četrtem davčnem razredu s spodnjo mejo 48.000 evrov in zgornjo mejo 70.907,20 evra, medtem ko stopnja v najvišjem davčnem razredu ostaja nespremenjena pri 50 odstotkih.

Na ministrstvu za finance so sicer predlagali znižanje stopnje na 47 odstotkov, a temu niso bili naklonjeni predvsem v SD, zato je koalicija danes dosegla kompromisno rešitev in v zameno za ohranitev dohodninske stopnje v najvišjem razredu dodatno razširila razred med 34- in 39-odstotno stopnjo.

Za razbremenitev tistih z nizkimi plačami se ob tem za 300 evrov zvišuje dohodkovni prag za upravičenost do najvišje dodatne splošne olajšave, s sedanjih 10.866,37 evra na 11.166,37 evra. Pri dohodku v višini 11.000 evrov na letni ravni bodo zavezanci razbremenjeni za okoli 335 evrov letno oziroma za okoli 28 evrov mesečno, pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

S tem naj bi se razbremenilo približno 19.738 zavezancev, predvsem prejemnikov minimalne plače, in odpravilo možnost položaja, ko prejemniki minimalne plače z večjim obsegom nočnega dela oziroma dela v nedeljah, praznikih in prostih dnevih prejmejo nižjo neto plačo, kot če na te dneve oziroma ponoči ne bi delali.

Sprememba dohodninske lestvice sicer po pojasnilih ministrstva pomeni znižanje davčne obveznosti vseh zavezancev, ki prejemajo dohodke nekje nad 1,6-kratnikom povprečne plače oz. nad 31.140 evrov letno. To tako pomeni znižanje za približno 10 odstotkov vseh zavezancev.

Zavezancu, ki prejema dohodek v višini 1,64-kratnika povprečne plače in uveljavlja samo splošno olajšavo, se bo znižala davčna obremenitev za približno 39 evrov letno ali za tri evre na mesec, zavezancu z dohodkom v višini dveh povprečnih plač se bo obremenitev znižala za okoli 412 evrov letno ali 34 evrov na mesec. Zavezanec, ki prejema dohodek v višini treh povprečnih plač, bo imel letno davčno obveznost nižjo za približno 1440 evrov oz. mesečno za okoli 120 evrov.

Predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost. Ta se po predlogu izvzema iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja do višine 70 odstotkov povprečne mesečne plače. Ukrep je po navedbah finančnega ministrstva namenjen povečanju konkurenčnosti podjetij in ohranjanju delovnih mest v Sloveniji ob hkratni preprečitvi razbremenitve zavezancev, ki ne ustvarjajo dodane vrednosti.

Ob enaki višini bruto dohodka oziroma stroška delodajalca bo delavec, ki bo upravičen do dela plače za poslovno uspešnost, prejel višji neto dohodek. Pogoj je, da je to plačilo izplačano enkrat v letu vsem upravičenim delavcem hkrati in so bodisi v splošnem aktu delodajalca določeni kriteriji in upravičenost vseh delavcev do izplačila za poslovno uspešnost ali pa so merila za izplačilo dogovorjena s kolektivno pogodbo.

Predlagane rešitve novele zakona o dohodnini bodo imele za posledico znižanje proračunskih prihodkov v skupnem znesku okoli 106 milijonov evrov. Zato se za nadomeščanje izpada predvideva zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, pri čemer pa se ohranjajo vse obstoječe olajšave, zaradi katerih je efektivna davčna stopnja precej nižja od zakonske.

Predlagan dvig stopnje davka od dohodkov za dve odstotni točki naj bi prinesel zvišanje proračunskih prihodkov za okoli 60 milijonov evrov. Neto finančni učinek obeh predlaganih sprememb zakonov bo torej znižanje proračunskih prihodkov za okoli 46 milijonov evrov, ki pa naj bi ga pokrili s povečanjem učinkovitosti pobiranja davkov.

Poleg davčnega prestrukturiranja pa predlagane zakonske spremembe prinašajo še nekatere druge novosti. Predlog novele zakona o dohodnini tako prinaša rešitve za uskladitev obdavčevanja dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka, ki jih prinaša nova ureditev sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Uvajajo se tudi določene administrativne poenostavitve za kmete.

Predlagana novela prinaša med drugim tudi spremembe na področjih statusa dvojnega rezidentstva, obdavčitve denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo, prejetih na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in zavezancev, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, črta pa se tudi olajšava za donacije za izplačila političnim strankam.

Tudi v predlagani noveli zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se olajšava za donacije političnim strankam ukinja, črtajo pa se tudi ugodnosti glede družb tveganega kapitala in drugače ureja davčno obravnavo amortizacije dobrega imena.

Zakonska predloga bosta v javni obravnavi do 29. julija, sledil bo sprejem na vladi, potrditev v DZ pa se načrtuje jeseni, tako da bi začele spremembe veljati z novim letom.